"Izgubila sem tebe, a našla sebe" (iskrena izpoved prevarane Maje)

Šla sem po sladoled. Za naju. Vzela sem čokoladnega, saj sva ta okus oboževala oba. Še boljši bi bil z dodanimi malinami, a ga žal nisem našla. Vzela sem banjico in se odpeljala k tebi.

Komaj sem čakala, da te vidim, saj sva se pretekle dni bolj malo videla. Delal si še, a vseeno se je za sladoled našel čas. Dober je bil in vesel si ga bil, tako kot mene.

No, vsaj tako sem mislila jaz...

Imel si še nekaj dela, zato sem si jaz ta čas krajšala po svoje. Uporabila sem tvoj računalnik, ker svojega nisem imela pri sebi. Poslušala sem glasbene posnetke, ko sem se odločila še malo pobrskati po Facebooku. Ugotovila sem, da se moram najprej odjaviti iz tvojega profila, da bi se lahko prijavila v svojega in ko sem našla zavihek, me je tam čakalo tvoje presenečenje...

Tudi ti si očitno mislil na 'sladoled', predvsem pa name, ko si si dopisoval z drugim dekletom. Nisem prebrala veliko. Dovolj je bilo nekaj stavkov, ogromno smeškov s poljubčki in podobnih vragolij, ki jih meni že dolgo nisi več pošiljal.

Spomnim se, da si ji poslal celo neko povezavo, ki sem jo prejšnji dan jaz poslala tebi. V oči pa mi je padla njena zahvala za lep večer s teboj... To me je še bolj zbodlo.

Morda si mislil, da sploh ne opazim, a dejstvo, da mi že lep čas ne odgovarjaš na sporočila in da sem te skoraj vedno jaz poklicala prva, me je zelo bolelo. Vedela sem, da je nekaj narobe, a da zate nisem edina, si preprosto nisem upala priznati.

Šokirana sem bila, za trenutek sem obstala v zmedenosti, kot bi me nekdo za trenutek zamrznil. Poklicala sem te k sebi. Lepo in mirno. Nisem znorela, očitno sem bila tako v šoku, da sem ostala mirna. Želela sem pojasnilo, pa mi ga nisi dal, želela sem slišati opravičilo, pa ga ni bilo nikoli. Želela sem slišati 'žal mi je', pa tudi tega še do danes nisem slišala.

Slišala sem le tvoj zagovor o prijateljici in te ob tem prosila za dovoljenje, da preberem napisano vsebino. Namesto tega si me obtožil brskanja po tujih stvareh, se razjezil in malo je manjkalo, pa bi prejela klofuto. In četudi bi jo, se ne bi umaknila, saj mi je bilo vseeno. Že je bolelo. Bolelo me je v srcu.

Razpadlo je na milijone koščkov, a nisem zajokala. Ostala sem pri zavesti in odšla sem z dvignjeno glavo.

Ko sem pobrala svoje stvari in ti rekla 'adijo', sem si želela, da bi mi rekel 'ostani'. Želela sem pojasnilo, a me nisi niti poskušal ustaviti. Rekel si mi le: "Pa pojdi." In sem šla.

Z bolečino v srcu. V avtu sem se sesula. Bilo je, kot bi se skodelica iz porcelana razbila na male drobne delce sredi velike sobe. Jokala sem kot dež. Iz mene je lila bolečina, občutila sem razočaranje in nisem si znala pojasniti občutkov, ki so takrat nastali v meni. Nisem mogla sprejeti, da si bil tako hladen, da ti je bilo tako vseeno, da ti je bilo tako malo mar zame. In nisem si hotela priznati, da si me preprosto zamenjal...

Zakaj nisi končal razmerja z menoj, če ti nisem nič pomenila? Zakaj me nisi zapustil, če si se zaljubil v drugo dekle? In zakaj si samo skočil v njen objem ter zakaj si mislil samo nase? Vse to mi je hodilo po glavi, ko sem neutolažljivo jokala...

Tisti večer sem si predstavljala drugače, lepše in bolj prijetno. Želela sem ga preživeti s teboj, ki si mi takrat pomenil vse na svetu.

Tisti večer sem te izgubila, a ob enem sem tudi dobila priložnost, da sem se spremenila in našla pravo verzijo sebe.

Napisala Maja Križnar – MičnaCvetlična, avtorica knjige Izgubila sem tebe, a našla sem sebe, certificirana vaditeljica meditacije, angelska terapevtka in diplomirana agronomka. Več o njej in njenem delu pa najdeš na spletni strani micna-cvetlicna.si.

Fotografija: Unsplash.com/Toa Heftiba

Preberi še: "Odnos je bolj zanimiv, če dragemu določene stvari zamolčiš" (nasveti terapevtke za pare)

Priporočamo tudi: Si nagnjena h kratkotrajnim razmerjem? Ta zapis je zate …

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc