Če velja, da naj bi nas za obete novih ljubezni iz zimskega sna prvič predramil Valentin, ki pogleduje po prvih prezgodnjih zvončkih, nam le še dremavi mesec kasneje pripravijo pravo budnico za ljubezen šele ženitve željni ptički.
Na nek način gre torej šele na gregorjevo zares zares!
Spomni se na ljubega!
Če se ti ‘uvoženo’ valentinovo zdi bolj interesantno, ker mineva v prijetnih presenečenjih in ker te impresionirajo takratna obdarovanja, naj te malo streznimo:
Posamezniki praznike doživljamo na precej različne načine. Tisti z manj domišljije predvsem posnemajo to, kar že počnejo drugi in ti so še posebno hvaležno pograbili bolj ali manj uvožen ameriški stil praznovanja valentinovega. Tisti, ki pa raje kot z očmi, ki jih hitro premami blišč praznovanja, voščila in darila, gledajo s srcem, ki je resnični dom ljubezni, pa tak potrošniški odnos do ljubezni pušča prazne.
Zdi se, da bi zato lahko bilo šele gregorjevo, ki se uspešno izmika ceneni komercializaciji, kot nalašč za praznik tistih, ki se bolj ljubijo kot gledajo. In takšnim se upira vsakršno posnemanje in kičasta plitkost, ki je okužila praznovanje valentinovega. Ti, uporniki iz srca, si želijo predvsem pristnosti, iskrenosti, izvirnosti in domiselnosti:
- stisk roke in živa, iskrena beseda,
- pomežik, ko vaju nihče ne gleda,
- poljubček, poslan z dlani po zraku,
- kratek sms, ki veliko pove,
- in če se že mora izraz ljubezeni tudi materializirati, naj bo dovolj že posamezen, a skrbno izbran cvet.
P.S.
“Ptiček ljubi ptičico,
tam v dišečem raju,
jaz pa ljubim tebe,
čeprav v tujem kraju.”
Za srečo na gregorjevo ;)
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
