Tega nikoli ne reci prijateljici, ki preživlja težke čase!

Ko se prijateljica obnaša samouničevalno

Kristina (24) in Katja (22) sta nam zaupali ...

Kristina: Stara sem bila 14 let, ko mi je psihiater postavil diagnozo ADHD ali po slovensko 'primanj­kljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti' (pri nas uporabljamo kar angleško kratico) in mi predpisal terapijo v obliki adderala. Ko sem začela jemati zdravila, sem istočasno širila krila in molela nos v svet – prijateljice so me vlekle na zabave, kjer se je veliko pilo in včasih tudi drogiralo. Kombinacija zdravil in alkohola me je zelo hitro pahnila v močno odvisnost. Na faksu nisem več mogla živeti ne brez adderala ne brez alkohola. Prvi letnik sem pogrnila, sledila sta konflikt z družino in še večji odmik od sveta.

Katja: Ko sva s cimro Anjo oddajali tretjo posteljo, se je na oglas javila Kristina, lepa in nekoliko izgubljena punca. V njej je bilo nekaj takšnega, da se mi je skoraj zasmilila, in z Anjo sva se odločili, da jo vzameva k sebi. Hitro sem opazila, da je Kristinino življenje ena sama zmešnjava, pogosto je ni bilo domov po cele dneve, ko se je vrnila, pa je bila videti grozljivo.

Kristina: Vedela sem, da imam težavo, a da ne bi preveč mislila nanjo, sem še več pila. Normalne punce, ki so študirale in hodile na zmenke z normalnimi fanti, so se me izogibale, ljudje, s katerimi sem žurala, pa mojih težav niso opazili, ker so jih imeli tudi sami preveč.

Katja: Ko sem končno ugotovila, da je Kristina zasvojena tudi z zdravili, in ne le alkoholom, sem vedela, da je skrajni čas, da začne zadevo reševati. Nagon mi je pravil, naj jo s tem soočim, zdrava pamet pa mi je velevala, naj bom skrajno previdna. Namesto o alkoholu sem se z njo čim več pogovarjala o njenih ciljih in sanjah.

Kristina: Če ne bi bilo Katje, mi najbrž ne bi nikoli uspelo. Moji starši so nad mano že dvignili roke, ona pa mi je vzbudila apetit nad lepim življenjem. Prisilila me je, da sem spet začela razmišljati o svojih sanjah. K sreči mi je bilo hitro jasno, da teh sanj ne bom mogla deliti z odvisnostjo, zato sem poiskala pomoč pri terapevtu, ki me je najprej napotil na odvajanje v bolnišnico, nato pa sem se pridružila terapevtski skupini. S starši sem zakrpala odnose, Katji pa bom večno hvaležna za njeno brezpogojno naklonjenost.

Kako lahko pomagaš? 

Zate imamo eno slabo in eno dobro novico.

Slaba je ta, da prijateljice ne moreš prisiliti, da bi si poiskala pomoč, dobra novica pa je, da je nekaj zanesljivih načinov, kako ji pomagati do lastnega spoznanja, da potrebuje pomoč.

• Mirno se sooči z njo

Drži se dejstev in se izogibaj obsojanja. Če ji v obraz navržeš, da ima po tvojem velik problem, tvegaš, da bo vse zanikala, bo pa delovalo, če ji poveš, da si opazila, da je bila zadnje tri tedne vsak dan močno pijana. Poudari, da je zdravje največje bogastvo in da je vse zaman, če človek ni zdrav, in da si opazila, da se sistematično uničuje. Če bo ugovarjala, da to ni tvoja stvar, ji mirno povej, da se nočeš počutiti odgovorno za njen propad: enako kriv si namreč, če veš in molčiš. Seveda se tega pogovora z njo ne lotevaj, ko bo napol pijana, ker boš samo izgubljala energijo – počakaj, da bo trezna in razmeroma dobre volje, da te bo sploh slišala.

• Ne odnašaj ji riti

To v praksi pomeni, da je ne smeš ne ščititi, ne reševati, ne omiliti njenih težav. Ko sredi noči potrebuje prevoz, ker je v pijanosti izgubila ves denar, to narediš samo enkrat in jo takoj soočiš z njeno težavo. Ko te naslednje jutro vpraša, kako pijana je bila, ji poveš vso golo in kruto resnico. Ko ti pove, da se je sprla z mamo zaradi žuranja, se postaviš na stran njene mame! Ne delaj ničesar, kar bi ji še dodatno olajšalo zasvojenost.

• Bodi pripravljena, da predlagaš rešitev

Ko bo enkrat popustila in priznala, da ima zares težavo, se bo vate zazrla z velikimi vprašujočimi očmi in ti rekla: 'Kaj zdaj? Kam naj se obrnem?' Takrat ji predlagaj, naj najprej obišče svojega osebnega zdravnika, ki jo bo napotil naprej.

Ko prijateljica izve, da je hudo bolna

Neja (29) in Alenka (31) sta nam zaupali ...

Neja: Ko sem v tujini delala doktorat, mi je v roku enega semestra močno narasel in otekel trebuh, kot da bi bila noseča. Odlagala sem z obiskom pri zdravniku ali z odhodom domov, ker sem hotela dokončati svoj osebni projekt, globoko v sebi pa sem vedela, da je z mano nekaj hudo narobe. Ko sem začela brez razloga bruhati, me je kolegica, ki je prav tako končala študij, odpeljala na urgenco. Tam sem izvedela, da imam raka na jajčnikih.

Alenka: Živo se spomnim trenutka, ko sem pomislila, da je z Nejo nekaj narobe. Ni bila videti dobro, spremenil pa se je tudi njen značaj. Ko je pred mano nenadoma bruhala, ne da bi ji sploh uspelo priti na vece, sem zadevo vzela v svoje roke in jo odpeljala na urgenco.

Neja: Takoj sem se vrnila domov, prestala nove preiskave in začela s kemoterapijo. V nekaj mesecih sem izgubila skoraj 20 kilogramov.

Alenka: Z Nejo sva vsak dan komunicirali prek Skypa. Nisva veliko govorili o raku, ker sva se obe zavedali moči besed. Na najine pogovore sem se vedno pripravila – naredila sem si spisek smešnih stvari, ki so se mi zgodile, da me Neja ne bi ujela nepripravljeno.

Neja: Ko se je Alenka vrnila domov, me ni takoj obiskala. Predvidevala sem, da jo je bilo strah moje bolezni, saj se je v tistem času marsikdo do mene obnašal, kot bi bila kužna. Ko me je končno obiskala, je bila tako prijazna: ulegla se je k meni v posteljo, iz Amerike pa mi je prinesla nekaj ličil in nekaj rut, ki sva jih nato skupaj pomerjali. Po enem letu o mojem raku ni bilo več ne duha ne sluha. Z Alenko sva med boleznijo postali najboljši prijateljici in tako bo za vedno. Če me bo kdaj potrebovala, ji bom brez pomislekov priskočila na pomoč.

Kako lahko pomagaš?

Najprej se zavedaj, da tvoja prijateljica ne potrebuje doktorice znanosti, ampak zabavno navijačico, ki ji nikoli ne zmanjka dobre volje.

• Vprašaj jo, kaj potrebuje

Če ti bo rekla, da o svoji težavi raje ne bi govorila, to upoštevaj. Če bi ti rada izlila dušo, ji to pusti. Različni ljudje se različno soočajo s svojimi dramami.

• Ne vztrajaj pri svojemu utopičnem optimizmu

Nobenega smisla nima, da ji vsak dan ponavljaš, da bo spet takšna kot prej, če jo je nesreča na primer priklenila na invalidski voziček. Bodi realna in ji večkrat povej, da jo imaš tako rada kot prej in da boš zanjo tu ne glede na vse, da pa se v medicini vsak dan dogajajo novi čudeži in da čisto brez upanja nisi.

• Drobne pozornosti

Včasih se ne bo hotela pogovarjati, bo pa lačna, žejna ali zdolgočasena: skuhaj ji najljubšo jed, pripravi najboljši mojito v mestu in skoči v knjižnico po nekaj devedejev (a pazi pri izbiri filmov!).

• Ne ponujaj nasvetov, za katere nisi kompetentna

Če dejansko nisi specialistka medicinske veje, ki zadeva njeno bolezen, se vzdrži dajanja na­svetov, povezanih z njenim medicinskim stanjem. Lahko pa ji preprečiš, da bi slabo jedla, se nič sproščala, bila samo doma ... Pelji jo ven!

Ko prijateljica izgubi službo ...

Asja (34) in Tjaša (30)

Asja: Leta in leta sem delala v istem podjetju. Delala sem, ker sem imela rada svoje delo in ker sem bila obkrožena s samimi super ljudmi, ki so v desetih letih malodane postali moja druga družina. Ko se je začela kriza, sem opazila trend: v podjetju so zaposlene postopoma začeli zamenjevati s študenti. Mi smo jih uvajali, nato pa so nas odpustili. In to se je zgodilo tudi meni. Ostala sem na cesti, opeharjena in z gromozanskim kreditom za stanovanje, ki sem ga takrat dobila na račun svoje pogodbe za nedoločen čas.

Tjaša: Ko je Asja izgubila svojo sanjsko službo, v katero je vložila toliko sebe, sem vedela, kaj prestaja, saj se je pred leti zgodilo tudi meni. Zato sem vedela, da moja tolažba ne bo kaj prida pomagala. Raje sem si vzela dopust in Asji predlagala, da nekam odpotujeva za teden dni, kjer si bo zbistrila misli in vsaj malo pozabila na vse skupaj.

Asja: Zadnje, kar sem hotela, je bilo usmiljenje. Okoli sebe nisem hotela gledati žalostnih obrazov in poslušati patetičnih fraz. Tjaša je to dobro razumela in se obnašala, kot da bi me zapustil fant, ki ga bo pač treba preboleti. Odšli sva v Mehiko, kot punce iz Seksa v mestu, ko je bilo treba razvedriti Carrie. Tega potovanja ne bom nikoli pozabila, saj me je popolnoma prenovilo!

Začela sem uživati v svobodi in kar naenkrat sem se spomnila vsega, kar mi v tisti službi pravzaprav ni bilo všeč. Bilo je res na las podobno prebolevanju najlepšega fanta na šoli! Ko sem se vrnila na Brnik, sem vedela, da mi je življenje pravzaprav dalo novo priložnost. Že naslednji dan sem začela pošiljati prošnje in po mesecu dni sem že sedela v novi pisarni, v boljši službi in z boljšo plačo.

Tjaša: To, kako se je vse skupaj razrešilo za Asjo, je tudi meni na koncu dalo pogum, da sem pustila službo, v kateri nisem več napredovala, in začela iskati novo. Z Asjo sva druga drugi pomagali bolj, kot si je mogoče predstavljati.

Kako lahko pomagaš?

Preden prijateljico začneš pobirati s tal, moraš vedeti, da je izguba službe lahko izjemno boleča – služba namreč pomeni velik del posameznikove identitete in dnevne rutine.

• Ne zamahni takoj z roko

Ne podcenjuj njenih težav in je ne zasuj s kupom 'dobronamernih' nasvetov. Človek, ki je doživel izgubo, gre najprej skozi celo paleto čustev: od frustracije, jeze, žalosti in celo pravega žalovanja. Za začetek bo dovolj, da jo razumeš in ji nastaviš svoje sočutno uho.

• Pomagaj ji, da vidi pozitivno plat

Ko bo pripravljena spet spregovoriti o prihodnosti in novi službi, jo vprašaj, kakšno znanje in sposobnosti si je pridobila na starem delovnem mestu. Ko bo naštevala pluse, bo rasla njena samozavest in se bo krepila njena volja do ponovnega začetka. Če ji boš pomagala do spoznanja, da je zaposljiv in celo iskan profil, si zmagala.

• Upoštevaj njeno finančno stanje

Če nisi prepričana, da ima nekaj prihrankov, ji ne predlagaj aktivnosti, ki bi ji preveč spraznile žepe. Veliko zabavnih stvari je, ki jih je mogoče početi skoraj zastonj: od športnih aktivnosti do obi­skovanja prireditev na prostem.

• Izzovi jo, da bo bolj ambiciozna

Ti veš, da je bolj sposobna, kot misli, in da bi lahko počela še marsikaj zanimivega, ona pa trenutno ne vidi dlje od svojega nosu. Sprašuj jo po njenih otroških sanjah, najbolj drznih fantazijah in kar naenkrat bo ugotovila, da si pravzaprav želi mnogo več, to več pa bi ji v stari službi ostalo nedosegljivo.

Prijateljici je umrla njej ljuba oseba

Manja (26) in Nika (27) sta nam zaupali ...

Manja: Nekaj dni pred božičem je snežilo in vsi smo doma čakali na mojo mlajšo sestro Tanjo, ki se je vračala s faksa domov na božične počitnice. Naše čakanje je prekinil klic policije. Povedali so nam, da je doživela prometno nesrečo in da so jo težko poškodovano odpeljali v bolnišnico. Nihče od nas se ni bil sposoben usesti za volan, zato smo poklicali taksi. Ko smo pri­speli v bolnišnico, je bilo že prepozno: moja mala sestrica ni zdržala in je šla med angele. Bili smo popolnoma zmedeni, mama pa je skoraj doživela srčni napad. To je bil najhujši dan v mojem življenju.

Nika: Nekaj ur po nesreči me je poklical Manjin brat, ki je očitno edini ohranil nekaj razsodnosti. Nekdo jo je najbrž moral in v določenih trenutkih človek najde v sebi nadčloveško moč. Manjina družina je tudi moja družina in vedela sem, da nima nobe­nega smisla, da Manjinega brata sprašujem, kako so.

Manja: Naslednji dan so v moj telefon, na Facebook in e-pošto začela deževati sporočila prijateljev in sorodnikov. Na nobeno nisem zares odgovorila, mi je pa vsako ogromno pomenilo. Z družino smo iskali fotografijo za Tanjin pogreb in ugotavljali, kako zabavno je bilo zanjo življenje. Na vseh fotografijah se je smejala kot nora. K nam je prišla Nika in nam pomagala pri izbiranju.

Nika: V naslednjih tednih sem bila pozorna, da nisem Manji z ničimer oteževala njenih dni. Svoje težave sem zadržala zase, njej pa vsak dan poslala fotografijo nečesa lepega ali smešnega. Tudi se nisem trudila, da ne bi omenjala Tanje. Ostala sem naravna in sproščena, le obremenjevala je nisem.

Manja: Najbolj mi je pomagalo, da se je Nika do mene obnašala popolnoma normalno, česar pa ne morem reči za druge ljudi: veliko je bilo takšnih, ki so se me po začetnih sožalnih sporočilih začeli izogibati, kot da bi se bali moje žalosti. Najbolj sem si želela, da bi me kdo kar tako poklical in me vprašal, kako sem, čeprav je bilo jasno, da sem žalostna.

Nika: Z Manjo sva veliko jokali. Jok je nalezljiv, istočasno pa sem čutila, da tudi iz mene prihaja na dan žalost, za katero sploh nisem vedela. Solze, ki sva jih pretočili skupaj, so bile za obe zdravilne. Včasih naju je prijelo v baru ali sredi mesta, a se s tem nisva obremenjevali.

Manja: Nekaj tednov po Tanjinem pogrebu sem začela pisati knjigo o dveh sestrah, ki jo bom po­svetila njej in jo izdala, pa naj stane, kar hoče. Tako bo moja mala sestrica živela večno tudi v spominih drugih ljudi.

Kako lahko pomagaš?

• Žalovanje je podobno hudi gripi

Najprej se zdi, da bolečine ne bodo nikoli ponehale, nato pa po dveh, treh tednih spet začne sijati sonce. Čas res zaceli vse rane in tudi to bo ... sčasoma, ostanejo pa lepi spomini in nostalgija.

• Ne sili je v govorjenje

Običajno ljudje žalujejo v krogu svojih najbližjih in se hočejo počutiti normalne v krogu svojih prijateljev. Če misliš, da je klepetanje o vsakdanjih stvareh s prijateljico, ki je pravkar izgubila ljubljeno osebo, znamenje nespoštovanja, se motiš. Nič slabega ni v tem, če ji na primer poveš, kaj se ti dogaja v službi. Včasih celo najbolj pomaga, če v slabih trenutkih preusmeriš misli.

• Ne pričakuj, da bo v top formi

Verjetno bo precej odsotna, saj možgani hranijo energijo. Močna čustva namreč človeka močno izčrpajo. Bodi potrpežljiva, če ti ne odgovori v trenutku, če se ne smeji tvojim šalam ali če te ni pripravljena srečati. Reci ji, da te lahko v kateremkoli trenutku, podnevi ali ponoči, pokliče, če te bo potrebovala, in to je največ, kar ji v teh trenutkih lahko daš.

• Ne misli, da moraš biti tudi ti žalostna

S tem bi ji samo naložila še eno breme več: zadnja stvar, ki si jo žalujoči želi, je, da greni življenje tudi drugim. Če si vesela, bodi vesela, če si žalostna, bodi žalostna, a najbolj pomembno je, da si popolnoma iskrena. Pravo prijateljstvo namreč temelji na – iskrenosti.

Prevedla in priredila: Tina Torelli

Preberi še: Sestre Delevingne: Prvič javno spregovorile o težki izkušnji iz otroštva in Genialno: Ne boš verjela, za kaj vse je koristen 'baby puder'! (nujno glej št. 4!)

Priporočamo tudi: Elle International Beauty Awards: Spoznajte 12 najboljših kozmetičnih izdelkov na svetu