Vsak med nami nosi v sebi svoj mit o veliki ljubezni. In svoje razloge, da ga občuduje. Pogosto nas prevzame tragedija in ne ljubezenska zgodba. Kot v primeru Ane Karenine in Vronskega ali Živaga in Larise. Redke so resnične ljubezni, ki smo jim naklonjeni. Nanje se navadimo kot na štiri letne čase; še pomislimo ne nanje, kaj šele, da bi jih opazili.
Izbrali smo šest znamenitih zgodb o velikih ljubeznih nekaterih slavnih ljudi. Čeprav se zavedamo, da obstajajo prav tako ganljive in velike ljubezni tudi med navadnimi ljudmi.
Pravzaprav ni lepšega utrinka, kot kadar na ulici srečaš starca in starko, ki se držita za roke. Ne veš, kako jima je ime, kje sta se spoznala, ali sta kričala drug na drugega, vendar te globoko pretrese, ko vidiš, da imata še vedno potrebo drug drugemu čuvati dlan.
O njiju nikoli ne bodo posneli filma, niti ju ne bo opevala kakšna priljubljena popevka, a zagotovo imata tudi onadva svoj mit o veliki ljubezni – slavne pare, ob katerih sta se starala sama.
Pia Mlakar & Pino Mlakar
Če kdo, potem sta slavna baletnika Pia in Pino Mlakar simbol uresničenja tiste prave ljubezni, o kateri vsaj v določenem obdobju sanja in jo išče skoraj vsak med nami. – Pia in Pino sta resnično utelešenje dvojine – tako na odru kot v zasebnosti.
Podobnost s starim grškim mitom o androginu je neverjetna: moški in ženska, ki sta nekoč že bila eno, sta se znova našla in se spojila v celoto – za celih sedemdeset let. Spoznala sta se na začetku prejšnjega stoletja v Hamburgu, v Labanovi baletni šoli. Kot je zdaj že 98- letni gospod povedal v enem od intervjujev, jo je opazil zaradi njenega posebnega gibanja.
Če ne bi srečal nje, se baletu ne bi tako intenzivno posvetil, je prepričan. Od takrat sta plesala le drug z drugim in skupaj osvajala velike svetovne odre.
Ko sta leta 1929 ob koncu šolskega leta dobila nastavitev v plesnem zboru baleta v Darmstadu, sta to razumela: “ ... kot znamenje, kot zapoved Usode, da sta jima zaukazana baletni poklic in skupna življenjska pot. Oboje skupaj sva sprejela kot naravno in ravno pot medsebojne ljubezni,” je zapisal Pino v knjigi Ples kot umetnost in gledališče.
Posvetil jo je svoji Pii za devetdeseti rojstni dan; ravno takrat je minevalo njunih 70 skupnih let, posvečenih umetnosti in družini. S Pio sta bila par, ki je pripovedoval o lepoti in mladosti.
S predstavo Lok sta navdušila tako občinstvo kot kritike: v njej sta v svojem velikem slogu odplesala lok kot prispodobo mostu med moškim in ženskim svetom; lok naj bi predstavil pravo vrednoto Erosa, graditelja, ki ohranja ljubezen v novih in novih podobah ter v osrečujoči dejavnosti, je zapisal Pino Mlakar. Bila sta sama na odru ves večer in le v enem kostumu.
Eduard VIII & Wallis Simpson
Bilo je leta 1936. Na začetku leta je v Angliji umrl stari kralj, nasledil ga je najstarejši sin. V Evropi se je pripravljala velika vojna, toda v državi, v kateri so čas še vedno merili po izmenjavah kraljev, se je novica o prihodu Eduarda Osmega na prestol zdela pomembna. Toliko bolj, ker britanski kralji takrat še vedno niso imeli zgolj protokolarne vloge. Preteklo pa je le pol leta, ko je Eduard VIII. odstopil.
To je bil sicer škandal za tradicionaliste, medtem ko je druge – malo bolj napredne – še posebej pa tiste z nežnim srcem, ganil vzrok njegovega bega s prestola. Eduard je bil namreč zaljubljen v žensko po imenu Wallis Simpson, čisto navadno ameriško dekle; po njenih žilah se torej ni pretakala niti kaplja plemenite krvi.
Namesto da bi mu bila do konca življenja ljubica, kar ne bi bilo nič posebnega v zgodbah o kraljih, se je Eduard odločil žrtvovati vladanje za zakon s svojo veliko ljubeznijo.
V visokih dvorskih krogih so ga dolgo pregovarjali, naj vendar opusti to noro odločitev, in mu očitali, da mu manj ka občutek za odgovornost do zgodovine in celo da ni vreden svojega imena. A Eduard je bil neomajen. Ko je odšel, je izbruhnil velik škandal, po katerem si angleška krona dolgo ni opomogla, in preostanek svojega življenja preživel tiho, ob ženi, ki jo je ljubil.
Napisal je spomine z naslovom Zgodba nekega kralja, zgodovina pa se ga spominja po ničemer drugem razen po njegovi ljubezni, njegovo ime ne bo zapisano z večjimi črkami od imena Wallis Simpson. Težko bi se jima zgodilo kaj lepšega od velike ljubezni. V tridesetih letih sta se kopala na dalmatinskih plažah. Morda so še živi tisti, ki so ju opazovali izza grmovja.
Elisabeth Taylor & Richard Burton
Kako sta se ljubila Elisabeth in Richard, mi ne bo nikoli popolnoma jasno. A primerov, podobnih njunemu, je veliko; nekaj takšnih parov sem spoznala tudi sama, in v glavnem še vedno brezglavo bežim od njih, ko jih srečam. To pa je tudi razlog, zakaj sem igralski par sploh uvrstila na ta seznam. Sicer pa velja eno najpomembnejših pravil o velikih ljubeznih – z njimi se ne poskušajmo vedno istovetiti in ne iščimo vedno pojasnil za nekaj, česar sami nismo sposobni občutiti. Nobene ljubezni se ne spodobi obsojati.
Torej, za kaj je pravzaprav šlo v zvezi Elizabeth Taylor in Richarda Burtona?
Oba sta se večkrat poročila in šla skozi tipične holivudske enosezonske zakone, oba sta bila velika igralca in roko na srce, oba sta se ga znala dobro napiti! Skupaj sta se pojavila v kar nekaj filmih; ona je igrala Kleopatro, on Marka Antonija, in zdelo se je, da sta idealen par za ilustracijo neke ljubezenske dobe, ki se je začela po Bogartu in Bacall in je trajala vse do seksualne revolucije z Lennonom in Yoko Ono.
A se je izkazalo drugače – vztrajno sta polnila časopisne strani s škandali, tepla sta se in se sovražila, na koncu sta se tudi ločila. To bi bilo čisto v redu, predvidljivo in normalno na tem svetu, v katerem je žensko-moškega sovraštva toliko, kot je zalog oglja pod Zemljino skorjo, resnično čistih ljubezni pa le toliko, kot je diamantov. In nato se je zgodilo, da sta se po nekem času Burton in Elisabeth ponovno vzela, pa se je vse začelo znova: škandali, pretepi, alkoholizem.
Če ne bi Richard Burton leta 1984 umrl, bi verjetno njuna ljubezen živela še danes. Četudi ju je težko razumeti, vendarle obstaja vprašanje, ki pojasni celotno zadevo:
Ali bi bila Richard Burton in Elisabeth v življenju srečnejša, če se ne bi nikoli srečala? Seveda ne bi.
To torej pomeni, da je imela njuna ljubezen zanju polni smisel. In potem tukaj ni več o čem razpravljati, še posebej, če ima človek v svojem ljubezenskem katalogu tiste, za katere bi mu bilo dražje, da jih nikoli ne bi srečal.
John Lennon & Yoko Ono
Čudno, kako zelo so lahko žene in možje velikih in oboževanih zvezd osovraženi. Lennon je bil simbol protivojnega gibanja s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja in ikona rastoče kontrakulture. Istočasno je bil eden od četverice Beatlesov, ob Poulu najpomembnejši član. Nihče za njim ni več v svoji osebnosti in javnem vtisu tako močno spajal alternative in ‘mainstreama’.
Ko se je poročil z Yoko Ono, japonsko konceptualno umetnico, so bili vsi po malem zgroženi.
Tisti, ki so se z njima družili, so pozneje za časopise izjavljali, kako težak karakter je ona. Lennonovi oboževalci so bili prepričani, da škoduje njegovi karieri.
Ker smo vajeni, da so zakonske zveze zvezdnikov praviloma kratkotrajne, je bilo pričakovati, da se bosta hitro razšla tudi John in Yoko. Ne le da se nista razšla, zdelo se je celo, da so njegove kratkovidne oči s časom postajale bolj poševne, ker se je v njih rojeval tisti ne ravno redek učinek, zaradi katerega številni stari pari dajejo vtis brata in sestre.
Yoko Ono je skupaj z Lennonom snemala plošče, ki, roko na srce, res niso bile tako zelo dobre, on je sodeloval pri njenih umetniških predstavah in angažiranih umetniških projektih. Javnost je dodatno vznemirjalo tudi dejstvo, da se je Lennon očitno trudil, da ne bi bil bolj priljubljen od nje.
Tisto, kar v umetnosti ne daje dobrih in srečnih rezultatov, velja v življenju in ljubezni za lepo in dobro. A je življenje vsemu navkljub večje od umetnosti. Še posebej tiste, ki jo ustvarjamo sami. Bil je januar 1980, ko je pred enim od newyorških hotelov nek mladenič streljal na Johna Lennona. Yoko Ono je ostala vdova.
Oona O’Neil & Charlie Chaplin
Njuna zgodba mi je skoraj najdražja. On se je rodil v Londonu, v pevskozabavljaš ki družini. Ko je bil star eno leto, jih je zapustil oče, ki se ni nikoli več vrnil. Ko je imel štiri leta, je mati na odru izgubila glas, zato sta Charlie in njegov brat Sydney pela in plesala na ulici, da so lahko preživeli. Skratka, eden največjih umetnikov v zgodovini in zagotovo največji filmski komik, ni imel ravno dobrega izhodišča, da uspe v življenju.
Ko je odšel v Ameriko, postal zvezda in obogatel, so se začele težave drugačne vrste.
Na čustvenem področju mu ni ravno najbolje uspevalo: preživel je nekaj katastrofalnih zakonov, bivše žene so ga obtoževale seksualnih ekscesov, a so bili časi takšni, da se o njih ni nikoli javno spregovorilo. Pri dvainpetdesetih so ga obtožili, da je v drugo zvezno državo pripeljal malo starejšo najstnico, ki naj bi nosila njegovega otroka.
Prva obtožba je bila zavržena, medtem ko je bila druga očitno utemeljena. Po dveh letih je bil namreč Charlie spet v središču medijske pozornosti in protagonist novega velikega škandala: na skrivaj se je poročil z osemnajstletnim dekletom, ki je bila hči velikega in slavnega dramskega pisca, takrat aktualnega dobitnika Nobelove nagrade Eugenea O ‘Neilla.
‘Stari’ je ponorel, pisal je javne proteste, javnost je bila zgrožena. Zlobni ženski jeziki so Charileja imenovali za starega kurbirja; tovrstnega slovesa mu mnogi do konca niso mogli odpustiti.
Deset let po poroki je bil Charlie obtožen zaradi komunistične propagande in ameriške oblasti so mu prepovedale vstop v državo – na skoraj identičen način, kot so to počeli Sovjeti s svojimi velikimi umetniki. Toda velika ljubezenska zgodba se je začela in nič je ni moglo zaustaviti.
Chaplin in Oona sta kupila posestvo v Veveyu v Švici, kjer sta v miru in sreči preživela preostanek življenja. Ta zmedenec in izprijenec, po vrhu pa še komunist, ni imel nikoli več afere. Z ženo sta živela mirno in tiho, brez fotografiranja za časopise in televizije. Drug drugemu sta bila uresničitev sanj o ljubezni.
Eric Clapton & Patti Boyd
Kako uničujoče in hkrati navdihujoče so lahko velike ljubezenske strasti, kaže zapleten ljubezenski trikotnik Harisson– Boyd–Clapton. Prava arhetipska zgodba, ki utrjuje predstave o ljubezni kot veliki bolečini.
Patti Boyd je znotraj tega koncepta moderna različica trojanske Helene: muza, ki je bila ljubljena in zavržena, zaprošena za roko, še enkrat poročena in znova zavržena s strani dveh velikih rokerskih herojev vseh časov – George Harisson jo je poročil, njegov najboljši prijatelj Eric Clapton mu jo je ukradel.
Patti in Clapton sta se spoznala leta 1966, po poroki s Harissonom. Štiri leta pozneje Eric ni več skrival, da ga je omamila žena njegovega prijatelja, niti ni skrival jeze, ker ni hotela zapustiti svojega moža.
V obdobju velike romance s Claptonom je bilo Patti na čast napisanih tako število rokerskih slavospevov – Something, Layla, Wonderful Tonight – da izobilje izkazanega spoštovanja že skoraj meji na razuzdanost.
Neke noči je bila Patti prisotna na glasbeno-mačistični celonočni seansi kitarskega dua Harisson–Clapton, ki sta med seboj tekmovala za njeno roko.
Ko je Clapton zmagal, se je znova zapletla v nove divje zabave Londona in hektičnega potovanja v neznano, dokler ni Ericova odvisnost od drog in alkohola zasenčila vse drugo v njegovem življenju – in čas začaranosti je minil.
“Bila sem zelo plaha oseba, z mano se je dalo lahko manipulirati,” pravi Boydova zdaj, ko je od ločitve z Ericom preteklo že kar nekaj časa. “Seveda mi je laskalo, da se me je nekdo tako strašno želel, a če se ozrem nazaj, je spoznanje, da sem bila objekt neke želje, hrepenenja, precej grenko. To je približno tako, kot da si le pasivna stvar.”
Ko se je razšla z Ericom, je potrebovala šest let, da se je spet lahko zaživela. Njene povezave s preteklostjo pa so še vedno žive – na eni od polic stoji bronasti odlitek Claptonove roke, ki objema vrat kitare.
Napisala: Duška Jarc
Preberi še: 7 stvari, ki jih moški najprej opazijo na ženskah
