Pripoved izpod peresa enega najboljših norveških pisateljev svoje generacije nikogar ne obsoja, temveč prej opominja, da je za tragične dogodke v življenju nekega posameznika, pa četudi posredno, v veliki meri odgovorna tudi njegova okolica.
Pisanje kot terapija
Tiller v romanu Reber v središče postavi mladega moškega, ki se znajde v psihiatrični bolnišnici, kjer ga zdravnik prosi, da kot del terapije opiše svoje spomine na otroštvo in mladost. Na videz shizofreno pripovedovanje se počasi sestavlja v prvoosebno pripoved o otroku, ki je vsak dan priča prepirom med očetom alkoholikom in materjo s prekomerno telesno težo.
Po tragediji, ki se zgodi doma, ga posvojijo krušni starši.
Čeprav se razmere za nekaj časa izboljšajo, je otrok še vedno žtrev izzivanja in nasilja s strani sošolcev v šoli. Počasi zaide v slabo družbo, pusti šolo, predaja se alkoholu in nazadnje ga iz hiše vržejo še krušni starši.
Svet se mu takrat sesuje, resnične dogodke pa prične mešati s svojimi strahovi in z željami po življenju, ki ga nikdar ni imel. Vse skupaj ga privede do tega, da kmalu tudi sam ne loči več med resničnostjo in lastnimi iluzijami.
Priporočamo v branje
Nagrajen knjižni prvenec
Knjigo odlikuje prepoznaven slog pisanja, divji ritem pripovedovanja in sposobnost izjemne karakterizacije osebe, katerih usoda je po navadi zapečatena z nezmožnostjo spremeniti samodestruktivne vedenjske vzorce, še posebno v odnosu do drugih.
Roman Reber je bil kot Tillerjev knjižni prvenec deležen prestižnih nagrad. V slovenščini je izšel pri založbi Modrijan, ki premore bogat arzenal odličnega branja, ki bo navdušil tudi zahtevnejše bralce.