"Zaradi antidepresivov nisem bil več zmožen doseči orgazma" (depresija mi je ukradla spolno življenje)

Antidepresivi rušijo duševno ravnovesje in z zaviranjem libida puščajo nepopravljivo škodo v doživljanju spolnosti. Tale zgodba ti bo dala misliti, ali užitke in potešitev sploh iščemo na pravih mestih.

"Zaradi antidepresivov nisem bil več zmožen doseči orgazma" (depresija mi je ukradla spolno življenje) (foto: Profimedia, Obdelava: Cosmo splet) Profimedia, Obdelava: Cosmo splet
30. 5. 2021

"Oprosti, ker sem potrebovala toliko časa."

Zvita v klobčič s pestmi, ki se srdito oklepajo od potu prepojene rjuhe in jo prižemajo k prsim, zakrivam svoje popolnoma golo telo in obnemoglo obležim na postelji. Še pred kratkim me golota, ki jo je božal predirljiv pogled popolnega neznanca, ni vrgla iz tira – a le trenutek za tem sramežljiva deklica v meni cepeta in kriči od občutka ranljivosti. Seksala sva več kot pol ure, ne da bi doživela domač, topel orgazmičen občutek med nogami. Priznam, da sem se že davno od tega sprijaznila, da ga morda ne bom nikoli več ...

V hipu se zdrznem iz omotice, zbistrim misli in neznanemu mladeniču s subtilno obrazno gesto namignem, da je čas za slovo. Ne glede na ognjevito hrepenenje preprosto nimam moči, da bi si zatiskala oči pred še eno neprijetno izkušnjo. Moram si olajšati dušo.

"Ne skrbi. Nisi ti kriv," v trepetajočem glasu, zadušenem z blazino, s katero prekrivam zardel obraz, izdavim v odgovor. V resnici ostaja neizrečenih nešteto besed, ki bi mu jih morala servirati na pladnju, vendar nič od tega, kar mi trenutno vihra po glavi, ne spada v slovar seksi spalničnega žargona. In še zdaleč ne v kategorijo stvari, ki bi jih izjavil po avanturi za eno noč. Veliko enostavnejše je zapreti oči … in se v upanju na čimprejšnjo pozabo potopiti v morje mračnih občutkov.

Oda oropanim orgazmom

Ko je osebni zdravnik prvič izpolnil recept z antidepresivi, so se v mojih mislih poigravale prispodobe skrbi, stoletja stran od tegob spolnega življenja. Pisalo se je leto 2015 in božič je s prazničnim zanosom trkal na vrata. Toda resničnost je bila svetlobna leta oddaljena od veselega vzdušja.

Vzporedno z njim je namreč nastopilo obdobje zadevanja samopoškodb z vsem, kar mi je prišlo pod roke. Malodušje, čemernost, potrtost, nizka vrednost energije in nerazpoloženost za dogajanje v okolici so postali težka prtljaga, pod katero so se iz dneva v dan obnemoglo šibila moja ramena. Seznam občutij, ki so me pestila, sem položila pred zdravnika in mu brez dlake na jeziku zaupala dejstvo, da sem v preteklosti med zdravljenjem obsesivno-kompulzivne motnje že bila deležna različnih načinov pomoči. Nobena ni delovala, zato sem tokrat stremela k rešitvi in zahtevala zdravila.

"Takšen je v resnici seks z moškim, ki ima malega" (brutalno iskren zapis novinarke)

Predpisal je redne odmerke citaloprama, enega iz skupine antidepresivov, ki specifično zavirajo transport sproščenega serotonina nazaj v živčne končiče v osrednjem živčevju. V skladu s sodobnimi smernicami za zdravljenje depresije gre za enega izmed najpogosteje uporabljenih antidepresivov. Sama se nisem pozanimala o neželenih stranskih učinkih, saj sem bila o njih površno poučena že med študijem.

Že takrat je možakar v beli halji nonšalantno zamahnil z roko in o njih spregovoril v tako banalni dikciji, da se je domala zazdelo, kot da stranskih učinkov ni. A to še zdaleč ne drži – pri mladostnikih naj bi namreč povečevali samomorilnost, povzročali prebavne in nevrološke motnje, kot so nespečnost, vrtoglavica, nemir, v najhujšem primeru celo epileptične napade. Poleg vsega tega pa se spremljevalni strokovni letak bere kakor oda oropanim orgazmom; orgazmom, ki nastopijo s strašanskim zamikom, kot nihanje med izjemno nizkim spolnim poželenjem in izjemno visoko slo, nezmožnost erekcije pri moških, otopelost in otrplost.

"Sprejel sem dejstvo, da imam defekt"

"Moj penis je odrevenel že v nekaj urah po zaužitju prve tabletke. Bil sem v pričakovanju emocionalne otopelosti, sprijaznil sem se tudi z dejstvom, da bodo pretekli vsaj štirje tedni, preden bodo nastopili prvi pozitivni učinki. Vendar niti v najhujši nočni mori si nisem predstavljal, da ne bom čutil ničesar … tam spodaj," je svojo izkušnjo iz prve roke delil 25-letni Luka*. Spregovoril je v kratkih, jedrnatih in odrezavih stavkih – kakor bi v prsnem košu shranjeval trpeče breme tako dolgo, da se je o njem že davno naveličal razpravljati.

"Občutek prvega seksa po nekajtedenski terapiji je, čeprav nisem uporabil zaščite, spominjal na občutek, kakor da bi bil moj ud zaščiten z več kondomi hkrati. Vsak sunek vanjo je bil oropan vznemirljive naslade, čudovit višek pa je postal pust – nisem bil več zmožen doseči orgazma. Vem, da ni za ženske to nič nenavadnega, zato se nenadna problematika zdi na neki čudni način oblika pritožbe, ki lahko pricurlja zgolj iz moških ust. Vse življenje sem se v mislih poigraval z idejo, kakšen bi moral biti seks – in dejstvo, da te ne izpolnjujem, mi je nagnal strah v kosti."

Preostali stranski učinki s seznama so se vztrajno uresničevali. Od mlahavih rok, ki bi jih lahko iztisnil kakor vlažno krpo, do senzacij, ki so sicer postopoma pojenjale z navajanjem telesa na zdravila. Vendar je ob vsem tem erektilna disfunkcija trmasto obstala pribita na svojem mestu.

"Po grlu mi je v dotičnem obdobju steklo približno tisoč tablet citaloprama, in stavki, kot so 'Oprosti, ker je trajalo toliko časa', so postali gostujoča zasedba mojega besedišča. Ne glede na jakost erekcije ali truda, ki ga je partnerica predano vložila v predigro in stimulacijo uda, je orgazem še vedno ostal neizpolnjena težnja – in več ko je bilo časa, potrebnega za doseg vrhunca, več tesnobe se je nabiralo v mojem prsnem košu. In tako je orgazem počasi polzel iz rok."

"Mesec dni sem se vsako jutro samozadovoljevala - priporočam tudi tebi" (iskrena izpoved)

Luka na prste našteva stranske učinke, ki so jih antidepresivi pustili v njegovem spolnem življenju, nato pa se osredotoči na čustveno plat njihovih posledic. "Počutil sem se samomorilnega," pove. Pa tudi jeznega. Zmedenega. Zlomljenega. Manj od moškega. Čeprav mu je do današnjega dne postopoma skorajda uspelo vrniti erekcijo v stare tirnice, je vrh penisa še vedno otopel: "Sprejel sem dejstvo, da imam defekt," odkrito pove.

'Nogasm' - anonimnost, ki jo zagotavljajo tipkovnice

Na prostranem igrišču medmrežja moške, kot je Luka, najdeš z lahkoto. Z zakrivanjem lastne identitete pod uporabniškimi imeni, kot je denimo 'Nogasm', jih travmatična stiska zanese na forume – tudi Reddit, koder anonimnost, ki jo zagotavljajo tipkovnice, uporabljajo kot vzvod za iskreno lajšanje notranje bolečine. Posamezniki, ki motnjam navkljub dejansko hrepenijo in doživljajo seks, v očeh drugih postanejo srečneži. Marku*, ki je, podobno kot Luka, začel uživati antidepresive v študentskem obdobju, je libido popolnoma splahnel. "Nikoli ne fantaziram o izmenjavanju nežnosti," razodene. "Tudi misel na to me sploh ne vzburja več – kot da bi iskra popolnoma izpuhtela iz mojih možganov. Nekoč neustavljiva sla je postala španska vas."

Seksualna disfunkcija v povezavi z antidepresivi sicer znatno variira od študije do študije, kar otežuje natančno oceno prisotnosti tega pojava v družbi. Tisti dolgovezni letak, ki sem ga davno tega prejela v roke in vsebinsko površno preletela, pravi, da so stranski učinki, povezani z libidom, pogosti ter da prizadenejo 1 od 10 posameznikov. In čeprav strokovnjaki zagotavljajo, da so mnogo bolj pogosti od trenutno poznane statistike, ena stvar drži, kot pribita: obstajajo in se dogajajo – moškim, ženskam, tudi nebinarnim osebam po vsem svetu.

Zadnji žebelj v krsto je, da imajo simptomi določenih antidepresivov izredno dolgotrajen učinek, čeprav nekdo nenadoma prekine uživanje tablet. Antidepresivi lahko torej povzročijo tudi trajno seksualno disfunkcijo (ang.: PSSD), kar pomeni natanko to, kar naslavlja: enaki učinki se vztrajno oklepajo človeškega telesa še dolgo po tem, ko prenehamo zdravljenje. Gre za izrazito neraziskano področje, ki je na glavo spreobrnilo Lukov vsakdan – čeprav je predpisana zdravila užival le pičla dva meseca, so simptomi po dveh letih še vedno globoko zakoreninjeni v njegov način življenja.

Učinek, boljši od placeba

Za nekatere so ravno težave, povezane s spolnostjo, eden od sprožilcev za primarni pojav depresije, zdravila pa njihovo brezizhodno situacijo le še dodatno poslabšujejo. Dr. Juliet McGrattan, zdravnica s 16-letnim stažem, nagrajena avtorica in vodja globalne mreže za zdravje žensk 261 Fearless, pojasnjuje:

"Ko smo depresivni, se pojavijo kemične spremembe in neravnovesja v možganih, ki nam onemogočajo, da bi življenje zajemali s polno žlico in v njem celovito uživati. Vključno s spolnostjo. Nemalokrat se pacienti name obrnejo glede odsotnosti spolne sle in po posvetih ugotovimo, da je osrednji povod zanjo prav depresija."

Z namenom racionalne ločitve simptomov, ki jih povzročajo duševne bolezni, in tistih, ki se pojavijo kot posledica uporabe zdravil, bi morala biti študija opravljena na podlagi odraslih posameznikov, ki ne trpijo za duševno motnjo. Za nameček se učinki in časovni okvir učinkovitosti zdravil med posamezniki razlikujejo – torej, zdravila lahko na razpoloženje vplivajo dobrodejno in hkrati zavirajo oziroma ogrožajo spolno funkcionalnost.

"Nastopili so trenutki, ko sem v rokah držal svoj dobesedno omrtvičeni penis, hrepeneč po orgazmu, in se obenem spraševal, zakaj v svoje telo še vedno vnašam farmacevtski proizvod. Simultan občutek omotice in poželenja ter skušnjava po prekinitvi zdravljenja je postalo vse, kar sem imel v mislih," nadaljuje Luka.

Uživanje citaloprama je sicer drastično izboljšalo kakovost njegovega življenja in ga rešilo iz na prvi pogled brezizhodnega labirinta, a je obenem v njem pustilo tudi občutek omejenosti, neustavljivo željo po spancu sredi belega dne in nespečnostjo ponoči: "Užitki so se prelevili v bridke muke, čustvena bolečina pa se je preobrazila v fizično."

Čeprav se je omenjeno zdravilo v preteklosti iz oči v oči soočilo z ostrim plazom očitkov ter raziskav, ki so dvomile o dejanski koristi, v zraku ostaja še veliko neznanega. Jasno je, da deluje v večini primerov. Leta 2018 je luč sveta namreč ugledala ena od največjih recenzij antidepresivov doslej in nakazala na dejstvo, da vsako izmed 21 različic zdravil, vključno s citalopramom, učinkuje bolje od placeba.

Konec tradicionalnega seksa 'penis-v-vagini'

S časom je moje spolno življenje napredovalo. Odkrila sem nove načine seksa, ob katerih je moje telo doživljajo neverjeten preporod. Obstajajo kotički telesa, ki so prav tako občutljivi za dotik, seks pa še zdaleč ne potrebuje ohranjati svoje tradicionalne 'penis-v-vagini' oblike.

Oblike, na katero se brezpogojno osredotoča prav heteroseksualno usmerjena družba. Podobno kot na preostalih področjih življenja so tudi v sferi strasti in naslade potrebni prilagoditev in sprejemanje kompromisov – ne zgolj zame, temveč tudi za trenutnega partnerja.

Slovenke razkrivajo najbolj POREDNE stvari, ki so jih naredile (št. 8 boš želela poskusiti še danes!)

Ker zdravila ne nazadnje niso izoblikovala le mojega načina življenja, ampak so izjalovila tudi kompas srčnega izbranca. Manjkrat samoiniciativno sprožamo pobudo za posteljne užitke, bolj se rušijo moralna načela partnerja. Depresija ne izbira, in zavedati se je treba, da povzroča tudi kolateralno škodo.

Seksologinja Lori Beth Bisbey, dr. med., se pogosto srečuje s pari, pri katerih se eden od partnerjev sooča z napredno obliko okrnjene intimnosti zaradi predpisanih zdravil. Brezpogojni ljubezni, zaupanju in brstečemu medosebnemu odnosu na številnih področjih navkljub se zdi, da je spolnost odločilni segment, zaradi katerega je odnos postavljen na kocko.

Po njenih besedah obstajata dva ključna vzvoda pomoči: prvič, potrebno je razumevanje za partnerjevo sprejemanje dejstva, da bistvo ne tiči v njihovi spolni izvedbi ali njihovi fizični privlačnosti; ter drugič, da je osnova vitalnosti odnosa odprt, neposreden pogovor ter spoznavanje in sprejemanje stranskih učinkov na sočuten način. Pristna komunikacija je namreč kompas vsakršnega kakovostnega razmerja.

Doseganje užitka: plan B

Ko se v pogovor priplazi pojem 'seks', se vanj obregne nešteto stereotipov, povezanih z obema spoloma, ki jih nezavedno hranimo v kotičkih svojih misli. Denimo zgoraj omenjena osredotočenost na 'klasični' spolni odnos, ki naj bi vključeval penis in vagino in katerega si moški vsakič znova želijo. Pa tudi to, da bi se moral vsak seks brez izjeme zaključiti z orgazmom. Ideje se v mentaliteto mladostnikov zakoreninijo že v obdobju odraščanja in se nato še dodatno vtirajo vanjo prek kulture porno industrije. In to s tolikšnim zametom, da se je težko v celoti osvoboditi njihovih okov.

Bo pa držalo, da se heteroseksualni moški soočajo z najmanjšim deležem spolnih problematik. Nezmožnost dosega orgazma prek penetracijskega seksa je pri moških zunaj normalnih mejnikov – raziskava, ki jo je opravil največji proizvajalec kondomov Durex, je pokazala, da skoraj 75 odstotkov žensk ne doseže orgazma med spolnim odnosom. Za primerjavo: enak predpogoj velja 'le' za 28 odstotkov moških.

Ko mi je uspelo olajšati si dušo, mi je z ramen zdrsnilo težko breme. Vsak partner, ki sem mu zaupala svojo stisko, je postal razumevajoč in skupaj sva ujela ravnotežje – za kakovostno in za oba prijetno spolno življenje.

Mimogrede sem spoznala, da smo navkljub samooklicani napredni družbi spolnost dojeli napak. Čemu bi moral biti orgazem pokazatelj vrhunskega seksa? Natanko brezglavo lovljenje teh me je pahnilo v kremplje strahu in tesnobe. Raziskovanje lastnega telesa in ugotavljanje, kako uživati v seksu na drugačne načine, me je navdalo z upanjem – upanjem, da bom nekoč lahko ležala v postelji, pomahala v slovo tesnobnim občutkom in boleče spomine na nezadostnost spremenila v pridušene vibracije, ki bodo kmalu zatem spolzele v pozabo. Nekoč bom dosegla vrh ledene gore – tudi če je do tja še strma pot, polna preprek.

Po Predlogi Kyla Macneilla

Prevedla In Priredila Neja Drozg,

*Imena So Zaradi Varovanja Osebnih Podatkov Spremenjena.