Kako so V RESNICI videti gej zmenki (in kje najdejo partnerje)? TO so resnične zgodbe Slovencev!

Tvoj gej BFF ima pomembno sporočilo zate (in nanj morda nisi pripravljena!)

Kako so V RESNICI videti gej zmenki (in kje najdejo partnerje)? TO so resnične zgodbe Slovencev! (foto: Shutterstock) Shutterstock
27. 6. 2020

"Na vprašanje, kam me pelje, ne dobim odgovora. Miri me intuicija. Vse bo v redu. V temi prispeva na slovensko obalo in se sprehodiva skozi mestne uličice. Ob misli na to, da sva se prek Grindrja spoznala le večer prej, mi telo kakor elektrošok strese vznemirljiv občutek. Sledim mu v temno ulico, skozi podvoz, do manjšega stanovanjskega kompleksa. Skloni se, vzame ključ iz cvetličnega lončka in me pospremi v minimalistično opremljeno stanovanje; z majhnim kavčem, posteljo, mizo in kopalnico. Na prvi pogled se zdi, da gre za lično prenovljen nekdanji skedenj. In tam, s še enkrat starejšim moškim, preživim dve nepozabni uri …"

Mark* Grindrja nikoli ni uporabljal kot iztočnice za iskanje resne zveze. Povedano brez dlake na jeziku, tam tega niti ni za pričakovati. Že utečena vsesplošna praksa pošiljanja razgaljenih fotografij, ki se običajno odvije že na sami odskočni deski pogovora in je nekakšna uvertura v seksualni zmenek, je daleč od njemu sporne ideologije: "Aplikacije služijo namenu iskanja moškega za seks, in ne temu, da bi z njimi tudi odšel na romantično večerjo."

Intuicija ve, kje potegniti črto

Generacija milenijcev je generacija številnih nehvaležnih in krivičnih pridevnikov na svoj račun. Kar se tiče ideala vseživljenjskih služb in razmerij smo najverjetneje potegnili ta kratko, in vendarle gre za eno od najbolj homoseksualno usmerjenih generacij vseh časov; zaradi odraščanja v času tehnološke revolucije ta predstavlja vodo na mlin kulturnim preskokom in vidnosti drugačnosti na spletnih platformah. Ipsilonovci dozorevamo v na splošno svobodomiselni pokrajini, kar pričajo tudi številke britanskih raziskav; v zadnjih treh letih se je število odkritih istospolno usmerjenih posameznikov povečalo za kar 45 odstotkov. Inovativnost družbenih omrežij zagotavlja trenutke zmagoslavja, v večini primerov pa gre le za sence njihovega prvotnega dobrega namena.

Majhnost Slovenije in večinsko ruralno okolje sta povod za okrnjen prostor, v katerem imajo fantje in moški gejevske skupnosti priložnost spoznavati sorodne duše. Z izjemo prestolnice, ki jim sočutno ponuja varno zavetje v dveh ljubih zbirališčih, na Metelkovi in tamkajšnem klubu Tiffany, so aplikacije za zmenke osrednji in idealni kanal pri iskanju (ne)resnega partnerja. Pa so ob vprašanju, kaj se pogosto skriva za lažnimi imeni, ukradenimi fotografijami in hlinjenimi besedami virtualne ikone, res idealni?

"Pogosto mi zastavijo vprašanje, kako se kljub temu upam dobiti s popolnim neznancem. Intuicija je tista, ki pove, kje potegnem črto. Mora biti izpiljena – posamezniki, ki je nimajo, doživijo grde stvari," pojasnjuje Mark. 26-letni Vid* razmišlja podobno: "Sliši se čudno, vendar sčasoma ob gledanju profilov in fotografij ter branju opisov postaneš popoldanski psiholog. Hitro razberem, kdo ima urejeno glavo."

A je več kot le trohica poguma, ki jo posamezniki, kot sta Mark in Vid, premorejo ob odločitvi, da se bodo razgalili pred tujcem, pogosto izkoriščena. "Srečal sem se že z ljudmi, za katere niti nisem vedel, kako so videti," nadaljuje Vid. "Nekateri se niti ne pojavijo in te pustijo na cedilu. Aplikacije za zmenke so pač dvorezni meč," spregovori o pasteh spletnega 'dejtanja'. "Sledijo jim nenormalno visoki lepotni standardi – v večini primerov mora biti tvoj videz že za doseg minimalnega standarda primeren modni reviji. V nasprotnem primeru se lahko pod nosom obrišeš za privolitev v zmenek. Ne glede na to, kakšni predsodki in stereotipi se gibljejo okoli skupnosti, jih je prav pogosto največ prav med nami."

Igra drugačnih pravil

Predvsem mladi na začetku okušanja neprizanesljivega sveta, v katerega jih zaradi primanjkljaja drugih možnosti posrka kakor vrtinec, pogosto postanejo žrtev manipulacij že izkušenih posameznikov. Izkoriščanje njihove naivnosti v lastno korist, ko še niso dodobra stopili iz omare in se otresli nerazčiščenih bremen, je zanje enostavno dejanje: "Pri 18 letih sem preživel daljšo romanco z 18 let starejšim moškim, ki mi je prikrival svoj zakon z drugim moškim. Pogosto nevede postanemo tarče njihovih kompleksov," razloži Mark. Razmerja s še enkrat starejšim moškim takrat ni dojemal kot spornega, ravno nasprotno. Šele danes se zaveda svoje izkoriščenosti in bolečine, ki se izraža v nezaupanju. "Starejši moški običajno pristopijo izjemno prijazno, ponudijo se, da ti pomagajo. Obnašajo se kot dobre osebe, vendar jih v tistem trenutku težko prebereš. Natančno vedo, kaj iščejo. Za fanta pa je takrat, ko to spozna, že velikokrat prepozno," obrazloži Vid.

Gejevska skupnost igra igro drugačnih pravil in zvestobe. Kje tiči razlog, da je visok normativ spolnih partnerjev že dodobra normaliziran? Vid to primerja z mentaliteto dojemanja pravic: "Že skupnost nima istih pravic kot preostali in čemu torej bi se nekateri držali pravil? Mnogo partnerskih zvez vanjo brez slabe vesti povabi še tretjo in četrto osebo."

Živa knjižnica – razprava o predsodkih

V valu kvaziglobalizirane sprejetosti komercializirani dogodki, kot je denimo parada ponosa (prav junij je mesec ponosa) s svojimi transparenti z opozarjajočo konotacijo, še vedno velja za provokativni politični protest. Londonska je lani gostila več kot dva milijona gorečih udeležencev, v Sloveniji pa se odvijajo pod okriljem neprofitne organizacije civilne družbe Združenje parade ponosa. Do zdaj jih je luč sveta ugledalo 19; na prvi, leta 2001, so javnost na spregledano in diskriminirano homoseksualno skupnost opozarjali z geslom Obvoznica mimo nestrpnosti, pohod proti homofobiji; zadnja, izpeljana lani, pa je potekala pod sloganom Premagovanje kulture sovraštva. Letošnja je zaradi okoliščin prestavljena in še v pričakovanju septembrskega datuma.

Že na podlagi sloganov je jasno, da se kot napredna družba še vedno gibamo v zraku kršenja pojmov svobode. Že zgolj nerazumevanje kuka iz vseh možnih lukenj socialnega življenja tudi pri nas. Vendar ni vse tako črno; medtem ko je stopnja sovraštva s širokim spektrom – od žaljivk do fizičnih napadov - v Veliki Britaniji med letoma 2017 in 2018 narasla za kar 144 odstotkov, je podnebje v domačem okolju opazno bolj blagodejno. "Ni tega, kar zaznavamo v hollywoodskih filmih – kraje in podajanja nahrbtnikov za šolskimi omaricami," pove Mark.

Pred kratkim je slovenski ustvarjalec kreativnih vsebin pod umetniškim imenom Felix Foxx enega izmed svojih Youtube videov naslovil s Kako je biti gej v Sloveniji in svoje sledilce kar med prikazom čudovitega ličenja nagovoril z izpovedjo. Pri rosnih 21 letih se ponaša z uspešno kariero. "Res pa je, da je v umetniškem svetu drugače. Tudi če ima določen posameznik drugačno mnenje, stališča, vrednote in mogoče ne sprejema drugačnosti zlahka, v profesionalnem svetu šteje delo. V tem primeru ljudje želijo sodelovati in dobiti samo najboljše. Nimajo prostora za diskriminacijo oziroma si sploh ne upajo diskriminirati," pojasnjuje.

Proti diskriminaciji, za družbene in sistemske spremembe, ki temeljijo na spoštovanju spolne usmerjenosti, identitete in spolnega izraza, se med drugim zavzemajo v civilnodružbeni organizaciji Legebitra. Kontinuirano zagotavljajo dostopne, zaupne in strokovne storitve, s katerimi ponujajo opolnomočenje posameznicam in posameznikom skupnost LGBT. Eden izmed projektov, ki se odvijajo pod njihovim okriljem, je Živa knjižnica. Projekt, rojen na Danskem, kot odziv mladih na nasilje leta 2000 na festivalu Roskilde, deluje kot katerakoli druga knjižnica, le da so v njej knjige ljudje – prek inovativne metode dialoga aktivno spodbujajo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi ter odpirajo vrata v osebne zgodbe in izkušnje.

Žive knjige so torej predstavniki in predstavnice družbenih skupin, ki se soočajo s stigmatizacijo in socialno marginalizacijo – pogovarjaš se lahko z migranti in spoznaš zgodbo njihovega prihoda iz Srbije v Slovenijo po vojni, celo z verskimi fanatiki. Član projekta je tudi Vid, ki rade volje pove svojo zgodbo: "Običajne predpostavke ljudi so, da so do homoseksualnosti privedle težave v družini, kot sta ločitev ali odsotnost mame in očeta. Običajno v šali povem, da me lahko vprašajo vse, kar ne morejo vprašati strica Googla. Opažam, kako se ljudem odpre nov svet, ko človeka spoznajo prek pogovora in na koncu ugotovijo, da ne gre za tak bavbav, za kakršnega imajo homoseksualnost."

"Gej, moj najboljši prijatelj"

V zadnjem desetletju je Slovenija storila precejšen korak proti cilju postati enotna in enakopravna skupnost, čeprav ji manjka še kanček, da bi se lahko primerjala z nekaterimi drugimi članicami Evropske unije. Pojavile so se precejšnje spremembe; istospolni pari lahko sklenejo partnersko zvezo in imajo enake pravice kot pari v zakonskih zvezah, z izjemo oploditve z medicinsko pomočjo in posvojitve otrok. Novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je bila na referendumu leta 2015 namreč zavrnjena.

Preskok se je zgodil tudi z vplivi ameriške kulture na staro celino. Prisotnost športnikov in estradnikov se kaže v večjih številih, resničnostni šov RuPaul's Drag Race pa Netflix na slovenski lestvici gledanosti uvršča na zavidljivo sedmo ** mesto.

Je potemtakem vse bolj priljubljen fenomen med dekleti, da imajo najboljšega prijatelja geja, res le zgrešena modna muha? "Tega je veliko z razlogom: geji smo glede vsega neposredni, ne moremo jim speljati partnerja in z nami se lahko pogovarjajo o čemerkoli. Ženske prijateljice si pogosto zavidajo in so ljubosumne, česar pri nas ne bi doživeli," pove Mark, Vid za nameček dodaja: "Iskreno, vesel sem, ko prijateljica reče, da ima prijatelja geja. Ustreza mi, če se zaradi tega bolje počuti in naju šteje za prava prijatelja. Nikoli nisem niti opazil, da bi se družili z menoj le zaradi moje usmerjenosti. Tudi med pogovorom ni to nikoli prva stvar, ki jo omenim – ne dojemam je kot tako velik dejavnik mojega življenja, da bi moral na to opozoriti."

Boriti se torej za nediskriminatorno in vključujočo družbo, katere temelji bi stali na enakosti ter sprejetosti in kjer izraz spolnosti ne bi bil različno obravnavan, bi moralo biti glavno poslanstvo vsakega posameznika. Le tako lahko družno na noge postavimo družbo, v kateri bo vsaka identiteta zacvetela v vsem svojem sijaju.

Besedilo: Neja Drozg, Fotografije: Shutterstock

*Imena Sogovornikov So Zaradi Varovanja Osebnih Podatkov Spremenjena.

** Ob Izidu Revije.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri