Zagovornik ljubezni in tolerance

Z gospodičem, ki se že že lep čas pojavlja na slovenski glasbeni sceni ter vedno znova prepriča s svojim izjemnim vokalom, smo za Cosmo pokukali še na druga področja njegovega aktivnega udejstvovanja. Kaj je njegova največja ljubezen, za kaj se bori in kje ga najdeš, vse to te čaka med spodnjimi vrsticami.

Lahko rečemo, da si človek mnogih talentov. Od kod črpaš energijo?

Od kod? Zdaj se bo tole zelo klišejsko slišalo, a kaj, če res tako mislim. Ključ je v strasti in ljubezni.

Imam to srečo v življenju, da lahko počnem vse kar me veseli in izpolnjuje. Na srečo se s tem lahko preživljam. Seveda za menoj stoji „mamutska" moralna podpora. Brez tega ne bi zmogel.

Kaj te navdihuje pri glasbenem ustvarjanju?

Navdihuje me popolnoma vse. S petjem se ukvarjam od svojega 5. leta starosti. Od takrat nastopam, vadim, „pilim" svoj vokal in to traja že 20 let. Skozi glasbo povem vse, česar drugače ne znam. Marsikoga sem že s svojim petjem spravil v jok. Sliši se banalno, a vedite, da sem preponosen na to, da lahko v ljudeh prebudim tako intimna čustva, kot so žalost, smeh in melanholija. Torej navdih je življenje samo po sebi. Ne bi več dolgovezil o glasbi. Glasba je moja in jaz sem njen. Tako pač je!

Pripravljaš kakšno novo pesem?

Ne bi ničesar obljubljal. Moja velika želja je, da nadaljujem z ustvarjanjem in ne dvomim, da bom enkrat res. Ko bom šel v to, bo to moralo biti kakovostno. Saj se mi drugače zdi brezsmiselno sploh, kaj početi. Potrebujem čas. Moji oboževalci ter oboževalke so že leta in leta v pričakovanju. Upam, da bodo ostali tako zvesti, kot so bili do sedaj.

Kje lahko najdemo več o tebi in tvojih nastopih?

Martin Perović na facebooku. Ni težko najti. Tam boste izvedeli vse, kar se dogaja v zvezi z mano.

Od frizerstva, petja, do vodenja lokala ... kaj od naštetega bi rekel, da je tvoja največja strast?

Na to vprašanje bi rad poenostavil odgovor. Gremo po vrsti. Petje, frizerstvo in na koncu gostinstvo.

Od kod ideja, da si se podal na gostinsko področje?

Ta želja je obstajala ves čas, vendar ni bila v kratkoročnih planih. Situacija s frizerskim salonom pa je to željo postavila v sedanji čas, saj je salon na dvorišču s kavarno, katero smo prevzeli, sedaj že, pred tremi leti. Prostore v takrat že razpadajoči beznici smo popolnoma prenovili, kjer je na plano pogledala še naša želja po notranjem opremljanju. Cafe Lounge Bar SKRITO v vsakem pogledu predstavlja mene in mojega partnerja. To je kavarna za najino dušo, za najine prijatelje in prijatelje našega lokala.

Skrito je lokal, ki ga lahko zasledimo tudi na faceboku, kjer je lepo zapisano, da je gay friendly (prijazen do istospolno usmerjenih). Je torej Slovenija država, kjer je to potrebno posebej izpostaviti?

SKRITO cafe je predvsem „projekt" dveh entuziastičnih fantov, ki sta vse svoje sanje vtkala vanj brez neke večje računice ali strategije. Želiva gostiti vse „pozitivne" ljudi. Skrito cafe lounge bar predstavlja mene in Sebastiana. Predstavlja odprtost, človeškost, iskrenost ter širokomiselnost.

Midva sva zagovornika ljubezni in tolerance!

Torej dobrodošla je vsa LGBT populacija in vsi dobri ljudje, ki s tem nimajo težav.

„Gay friendly" označba je še kako pomembna, saj smo kot država EU, še vedno na repu pri upoštevanju in izvajanju človekovih pravic. Upoštevanje človekovih pravic je osnova za vsesplošno sožitje.

Kakšne izkušnje imaš sam glede tega kako Slovenci dojemamo spolno usmerjenost in njene raznolikosti?

Ogromno krat ste verjetno slišali nekaj takega:

„ Mene ne moti, če je on-ona gay, samo mene naj pusti pri miru!" potem recimo nekaj takega:

„ Naj oni doma počnejo karkoli želijo, ko pa so v javnosti naj se vedejo večini primerno." Ali kaj takega:

„ Naj se imajo radi, naj počnejo kar jih je volja, samo otrok jim ne dajte, bla, bla, bla..."

No tole so tipične izjave povprečnega Slovenca. Gre za neke vrste neopredeljenost , lažno tolerantnost ter ogromno škodo, ki jo povzročajo s takšnimi izjavami.

Ljudje si jemljejo pravico določati kaj se sme in kaj ne, kaj je prav in kaj ne, a pozabljajo, da gre za dve ali več odraslih, zrelih ter odgovornih oseb, ki samo živijo in ravnajo po svoji vesti in v skladu s svojimi naravnimi potrebami.

Torej ne gre za noben filozofsko- znanstveni presežek ampak gre za odrasle ljudi, ki ljubimo, delamo, plačujemo položnice in davke, se kregamo in se borimo skozi življenje.

Si v času odkar ima lokal odprta vrata doživel negativne komentarje oz.odnos?

Doživeli smo marsikaj zaradi samega koncepta naše kavarne. Tudi s strani ljudi od katerih bi to najmanj pričakovali. Pa vendar mi se ne damo, verjamemo v dobra dela, da se dobro z dobrim vrača.

Kaj bi rekel, da je torej namen samega lokala?

Osnovni namen našega lokala je ponuditi prostor za druženje in medsebojno spoznavanje LGBT populacije.

Kje zasledimo kaj se pri vas dogaja?

Vse v zvezi z našo kavarno zasledite na FB strani SkritoCafe LoungeBar. Vabljeni, pošljite nam prošnjo za prijateljstvo ;) !

Če prebira te vrstice nekdo, ki se še bori sam s sabo in zaradi strahu pred reakcijami družbe ne upa povedati kdo v resnici je - kaj bi mu svetoval?

To so zelo kompleksne zadeve s katerimi se marsikdo ne sprijazni vse do konca življenja. Živijo dvojno življenje, preživljajo strahotne torture, s tem postajajo psihični bolniki in ponavadi žalostno končajo. Upam, da ljudje, ki na vse načine negativno označujejo LGBT populacijo vedo, da so že marsikoga posredno pahnili, tudi v smrt. To jim polagam na vest.

Ljudem, ki ne upajo priznati svetu kdo in kaj so, svetujem, da se najprej vprašajo, ali želijo živeti ali ne. Če je odgovor da, to pomeni, da prvo morajo priznati sami sebi, kaj jih privlači in se s tem sprijazniti. Ko bodo sami v sožitju s svojo odločitvijo jim to ne bo problem priznati ljudem, ki so jim blizu. Tudi, ko bodo naleteli na neodobravanje se morajo zavedati, da problem ni v njih samih, ampak v osebi, ki jih ne sprejema takšne, kot so. Iz tega razloga je priporočljivo najti nekoga, ki bo razumel položaj v katerem ste, nekoga, ki sprejema drugačnost ali nekoga, ki je tudi sam drugačen.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja