Jude Law - moj sanjski zmenek

No, priznaj. Tudi, če imaš že šest let resnega fanta, obstaja ta nekdo, ki bi te morda spravil v skušnjavo. Pri meni so to moški posebnega kalibra (ter ena ženska - P!nk, hvala, ker si!). Robbie Williams, Jason Segel, Henry Cavill, Filip Flisar, Vid Valič, Vin Diesel (pri zadnjem delu Hitri in drzni sem pač podlegla) in tako naprej in nazaj in še enkrat čez. O da, to so moški, ki zamajejo moja kolena, pospešijo utrip in povzročijo, da se obnašam kot popolni idiot zrel zaprtega oddelka. In prav takšna sem bila nekaj časa nazaj pred zvezdo svetovnega formata.

Lokacija: Leicester Square, London

London je izjemno mesto. Sama ga ljubim bolj goreče kot vse čokoladne sladolede tega sveta. Med mojim nekaj mesečnim bivanjem tam sem spoznala ogromno ljudi, kotičkov, dogodivščin ter se soočila s svojo samostojnostjo. In, ko sem že mislila, da ne more biti boljše, sem se soočila še z najbolj seksi moškim na svetu. Drage moje, David Haselhoff!

Šala! No, saj v svojih zlatih časih Obalne straže bi še mogoče prišel v poštev, a zdaj pa zagotovo ne zamaje mojega sveta. Za razliko od gospodiča, ki je med mojim bivanjem v teatru ravno igral vlogo Hamleta. Mhm, Jude Law je bil tisti, ki sva ga s prijateljico ujeli na kavici sredi sončnega dne. Že samo dejstvo, da en Jude Law preprosto sedi ob mizi in pije kavo kot vsi normalni ljudje, je bilo neverjetno. Ko pa se je Jude že vstal, prišel v najino smer in nama ponudil roko, pa sem verjetno bila nekaj časa kar nezavestna.

Kako mi je že ime?

Sicer to, da je stopil do naju ni bilo naključje, nenazadnje sva stali dva metra od njegove mize, strmeli, se slinili ter govorili v zanj povsem nerazumljivem jeziku. In verjetno si je mislil, da je bolje, da je najin prijatelj kot pa, da ga dava v vrečo ter odpeljeva v kakšno klet. Ob stiku z njegovo roko je prijateljica iz sebe spravila ptiču podoben zvok, jaz pa sem se panično skušala spomniti angleščine in svojega imena. Žal neuspešno.

Druga priložnost

In, ker je prvič bila polomija, sva izbrskali podatek, da se Jude Law vsak večer po predstavi še ustavi pri oboževalcih in jim nameni minuto ali tri. Tako sva se s prijateljico uredili kot še nikoli. Cedila se je šminka, umivali sva se v najdražjih parfumih in do 'kraja zločina' sva prispeli v megli od laka za lase – vse za Juda.

Čas za teater!

Zrinili sva se v prvo vrsto ter se psihično pripravili na najin 'zmenek' z najlepšim moškim, ki ga je narava ustvarila. In je prišel. V jakni, ki je dišala po grehu (vem, ker sem njegov rokav imela skoraj v ustih, ko se je podpisoval vsem oboževalkam na različne predele listov in telesa) ter z očmi, ki bi jih bilo treba prepovedati. In, ko se mi je približal, sem globoko vdihnila, mu podala sliko za podpis ter rekla ... nič (kar mu zavidajo vsi ostali, ki so kadarkoli bili z mano na zmenku).

Ker Jude je eden redkih moških vreden mojega molka. No, to je tolažba, resnica pa je ta, da sem od vsega laka za lase bila verjetno v delni komi in ob pogledu na njegove krokodilje oči bi bila verjetno samo sposobna stavka:''vzemi si me tu in zdaj, na tem pločniku, lahko tudi na prijateljici, samo daj.''  A tudi, če Jude ni vedel za ta moja globoka čustva ter ni razumel dejstva, da sva na zmenku, je zame bilo sanjsko. Ne glede na to, da mi je deklica iz Nemčije cel čas tega popolnega snidenja v oko divje tiščala svoj komolec.

Novo na Metroplay: Ines Erbus o avtoimuni bolezni, ljubezni do hrvaščine in potovanjih