Nikoli se nisem počutila dobro v svoji koži, gledano na kakršenkoli način. Dobesedno ali preneseno. Ker imam aksonsko nevropatijo težje hodim in tudi obliko nog imam drugačno po operacijah nikoli nisem oblekla kratkih hlač ali krila. Tudi v največji možni vročini sem imela nase navlečenege dolge hlače po možnosti še debele. Zraven pa obvezno gležnjarji, saj sem se brez njih spotikala in padala. Tudi glede dejanske kože nisem nikoli bila samozavestna, saj mi vročina škodi, imam izpuščaje, krastice in na obrazu pegice ter barvne madeže. Dolge hlače so pa k vsemu temu le še pripomogle. Od kar sem pa dobila najlepšega in najbolj pridnega sinka sem se pa z vsem skupaj nekako sprijaznila, precej manj se obremenjujem, saj je on zdaj najpomembnejši. Napredovala sem tako daleč, da sem oblekla kratke hlače in krila. Tudi koža na obrazu me ne moti več.