Poletni meseci so čas, ko si mnogi v želji po zagorelosti prizadevajo ujeti čim več sončnih žarkov. Nekateri se sončijo prav v času najmočnejšega UV-sevanja, drugi prisegajo na različna olja za hitrejšo porjavitev. Trend tanmaxxing – izraz, ki opisuje točno to željo, je razdvojil lepotne strkovnjake. Ima tovrstno vedenje psihološko ozadje?
Zakaj si tako zelo želimo zagorele polti?
Po besedah dermatologa in psihologa dr. Evana Riederja želja po porjavelosti pogosto presega zgolj videz. "Pri nekaterih ljudeh je porjavelost povezana s psihološkimi dejavniki. Veliko je odvisno od kulture, okolja, v katerem smo odraščali, ter lepotnih idealov, ki nas obkrožajo."
V zahodnih družbah zagorela koža pogosto velja za simbol zdravja, sproščenega življenjskega sloga in privlačnosti. Mnogi menijo, da ob porjaveli polti delujejo vitkejši, mišično oblikovano telo pa ob tem vsaj na videz bolj razvito.
Sonce lahko tudi sproži občutek ugodja. Dr. Rieder pojasnjuje, da ima koža svoj lasten sistem odzivanja na stres. Ko UV-žarki dosežejo kožo, se sproži razgradnja določenih molekul, pri čemer nastaneta dve pomembni snovi. Prva je hormon, ki spodbuja nastajanje melanina in povzroči porjavitev kože, druga pa je beta-endorfin – snov, ki jo pogosto povezujemo z občutkom zadovoljstva po telesni aktivnosti.
"Pri določenih ljudeh lahko beta-endorfin iz kože preide v krvni obtok in nato v možgane, kjer sproži občutek nagrajevanja. Podobno kot pri dopaminu, ki se sprošča ob uživanju sladkorja ali drugih prijetnih dražljajih."
Prav zato nekateri ljudje nadaljujejo s sončenjem ali obiskovanjem solarijev, tudi ko je njihova koža že zelo temna. "Preprosto zato, ker se ob tem dobro počutijo."
Ali je porjavelost lahko zasvojenost?
Čeprav stroka tega za zdaj še ne uvršča med uradno priznane oblike zasvojenosti, raziskave kažejo, da ima veliko podobnih značilnosti. Težava je predvsem v tem, da večina ljudi svojega vedenja sploh ne dojema kot problematičnega.
Po njegovem mnenju je zato ključnega pomena predvsem ozaveščanje o dolgoročnih posledicah pretiranega izpostavljanja soncu. Trend tanmaxxing je v zadnjih mesecih n amreč eksplodiral predvsem na družbenih omrežjih.
Po besedah dr. Riederja družbena omrežja omogočajo, da se navade, ki so bile nekoč omejene na posameznike ali manjše skupnosti, danes razširijo po vsem svetu.
Sončenje zmerno, zaščita pa vedno
Čeprav zagorela polt marsikomu deluje privlačnejša, strokovnjaki opozarjajo, da je cena zanjo lahko visoka. Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju pospešuje staranje kože, saj UVA-žarki prodirajo globoko v kožo in poškodujejo kolagenska vlakna.
Hkrati se poveča tudi tveganje za razvoj različnih oblik kožnega raka, med njimi melanoma, bazalnoceličnega in ploščatoceličnega karcinoma.
Želja po zagoreli polti sama po sebi ni nič nenavadnega. Težava pa nastane, ko zaradi nje zanemarimo zaščito kože ali začnemo verjeti, da več sonca vedno pomeni lepši videz.
