Vaša poklicna pot vas je vodila od notranjega oblikovanja do manekenstva in nato do aktivizma za pravice žensk. Kaj je navdihnilo posamezne prelomnice na tej poti in kako so oblikovale osebo, kakršna ste danes?
Vsako poglavje moje kariere je vodila radovednost in občutek poslanstva. Notranje oblikovanje me je naučilo, da prostor, v katerem živimo, pomembno vpliva na naše počutje in na to, kako dojemamo sami sebe. Manekenstvo mi je odprlo vrata v globalni svet mode ter mi omogočilo spoznavanje različnih kultur in pogledov na življenje.
Sčasoma sem spoznala, da lahko največ prispevam prav s tem, da svoj glas in prepoznavnost namenim zagovorništvu pravic žensk. Vsak korak na tej poti mi je pokazal, da pravi uspeh ni zgolj v tem, kaj ustvariš ali kako te vidijo drugi, temveč predvsem v vplivu, ki ga pustiš za seboj.
Kot notranja oblikovalka ste ustvarjali estetske prostore, danes pa kot aktivistka ustvarjate prostor za glasove žensk. Ali med tema dvema oblikama ustvarjalnosti vidite povezavo?
Vsekakor. Oblikovanje pomeni ustvarjanje okolij, v katerih se ljudje počutijo navdihnjene, sprejete in cenjene. Aktivizem je v bistvu zelo podoben. Gre za ustvarjanje prostora, kjer se ženske počutijo slišane, spoštovane in opolnomočene, da prevzamejo vodilne vloge. V obeh primerih ustvarjalnost pomeni reševanje izzivov z empatijo in sposobnostjo predstavljati si boljšo prihodnost.
Modna industrija pogosto poudarja zunanji videz, medtem ko je v ospredju aktivizma namen. Kako je vaša izkušnja v svetu mode vplivala na vaše razumevanje identitete, samozavesti in opolnomočenja?
Moda je izjemno močna oblika samoizražanja, hkrati pa lahko na ženske ustvarja velik pritisk, da bi ustrezale nerealnim idealom. Naučila me je, da samozavest ne izhaja iz izpolnjevanja pričakovanj drugih, temveč iz sprejemanja lastne edinstvenosti.
Danes modo razumem kot sredstvo izražanja identitete, ne pa kot nekaj, kar človeka opredeljuje. Prava moč izvira iz zavedanja lastne vrednosti, ki presega zunanji videz.
Pogosto poudarjate, da se morajo ženske opredeljevati onkraj pričakovanj družbe. Kaj je bila največja lekcija, ki ste se jo naučili o pristnosti?
Največja lekcija je, da pristnost zahteva pogum. Vedno bodo obstajala mnenja o tem, kdo bi morali biti in kako bi morali živeti. Toda trajna samozavest se rodi takrat, ko ostaneš zvest svojim vrednotam. Ko nehaš skušati ustrezati predstavam drugih o uspehu ali lepoti, odkriješ veliko globlji občutek svobode.
Vsak aktivist se srečuje z odporom. Lahko delite izkušnjo, ki vas je pri zagovarjanju pravic žensk posebej zaznamovala, in kako je okrepila vašo predanost temu poslanstvu?
Eden največjih izzivov je premagovanje globoko zakoreninjenih stereotipov, ki ženskam še vedno omejujejo priložnosti. Družbene spremembe se redko zgodijo čez noč, pomembni pogovori pa so pogosto neprijetni. Prav ti trenutki so le še utrdili moje prepričanje, da napredek zahteva vztrajnost, sočutje in pripravljenost govoriti tudi takrat, ko je težko.
Vaše sporočilo temelji na empatiji, vzdržljivosti in enakosti. O katerih temah bi se morala družba po vašem mnenju še veliko več pogovarjati, ko govorimo o opolnomočenju žensk?
Še naprej moramo odpirati vprašanja enakih možnosti, enakega plačila za enako delo, zastopanosti žensk na vodilnih položajih, dostopa do kakovostnega izobraževanja ter priznavanja prispevka žensk v vseh panogah.
Prav tako potrebujemo širše razprave o duševnem zdravju, samozavesti in ustvarjanju okolja, v katerem si ženske med seboj stojijo ob strani, namesto da tekmujejo druga proti drugi. Opolnomočenje postane resnično šele takrat, ko ima vsaka ženska možnost razviti svoj potencial.
Številna mlada dekleta se spopadajo z dvomi vase in pritiskom nerealnih idealov. Kakšen nasvet bi dali nekomu, ki še vedno išče svoj glas in samozavest?
Ne čakajte, da boste brez strahu, preden sledite svojim sanjam. Samozavest se gradi z dejanji, ne s popolnostjo. Vlagajte v svoje znanje, obkrožite se z ljudmi, ki spodbujajo vašo rast, in nikoli ne pozabite, da je prav vaša edinstvenost vaša največja prednost. Svet ne potrebuje še ene kopije – potrebuje vaš pristen glas.
Vaš citat "Opolnomočenje se začne takrat, ko nehamo prositi za dovoljenje" je navdihnil številne ljudi. Kaj vas je spodbudilo k tem besedam in kaj pomenijo vam osebno?
Ta misel je nastala ob spoznanju, kako pogosto so ženske vzgojene tako, da najprej iščejo odobravanje drugih, preden si upajo tvegati ali izkoristiti priložnost. Zame opolnomočenje pomeni, da si zaupaš dovolj, da narediš prvi korak, tudi če izid ni zagotovljen. Gre za to, da strah zamenjaš z namenom in razumeš, da tvoje sanje ne potrebujejo nikogaršnjega dovoljenja, da bi bile pomembne.
Če bi lahko navdihnili eno pomembno spremembo pri prihodnjih generacijah, katera bi to bila? Kakšno vlogo imajo pri tem tako ženske kot moški?
Želim si, da bi naslednje generacije odraščale v prepričanju, da je enakost nekaj samoumevnega, ne izjema. Tako ženske kot moški imajo pri ustvarjanju takšne prihodnosti nepogrešljivo vlogo. Napredek temelji na partnerstvu, medsebojnem spoštovanju in skupni odgovornosti. Ko skupaj odpravljamo ovire in znamo ceniti prednosti drug drugega, pridobimo vsi.
Kaj sledi v vaši prihodnosti in kakšno zapuščino želite pustiti prihodnjim generacijam?
Moja pozornost je trenutno usmerjena v širjenje razprav o ženskem voditeljstvu, mentoriranje novih glasov, sodelovanje z organizacijami, ki ženskam ustvarjajo resnične priložnosti, ter nadaljnjo uporabo mode kot platforme za pozitiven družbeni vpliv.
Če bo moja zapuščina to, da se je zaradi mojega dela več žensk počutilo opaženih, zaupalo vase in si upalo živeti življenje po lastnih merilih, bom to štela za svoj največji dosežek.
Kreativna ekipa:
Fotograf: Jorge Duva
Stilist: Emilio Uribe
Frizura in ličenje: Cesar Ferrette
Asistent fotografa: Johann Gonzalez