Ne vem, če na svetu obstaja oseba, ki ne bi poznala blagovne znamke McDonald's. Legendarna veriga prepoznavnih restavracij, kjer vsi radi svojo lakoto tolažimo s slastnim McChicken burgerjem ali večnimi McNuggets, včasih pa si s prijatelji omislimo kar Party Bucket. Tako kot po svojih značilnih menijih pa mi je bil McDonald's vedno znan tudi kot zaposlovalec z zelo jasno razdelano karierno lestvico. Ne sliši se slabo – zato sem to želela preveriti v živo.
Sprejeli so me z odprtimi rokami in mi pokazali delo na različnih izhodiščnih mestih v njihovih restavracijah. Tam, kjer se začne karierna zgodba marsikaterega zaposlenega v McDonald'su. Kot radovedno novinarko pa me je seveda najbolj zanimalo, kako se pri njih soočajo z nekaterimi frustracijami mladih, ki šele vstopajo na trg dela.
»Iščemo začetnika z minimalno petimi leti izkušenj.«
Ah, ta paradoks izkušenj, v katerega se zapletejo številni mladi na njihovi poti do prvih zaposlitev. Klasična zgodba, ko odpreš oglas za junior pozicijo, med pogoji pa se skriva zahteva po letih izkušenj, gomili znanj in seriji predhodnih del. Zavrtiš se v nerešljivi cikel, kjer lahko le skomigaš in obupuješ.
Kaj sem odkrila v McDonald'su
Že v prvem pogovoru o zaposlitvi mladih v verigi McDonald's so mi povedali, da pri izhodiščnih delovnih mestih izkušnje niso potrebne. Ja, pravilno si prebrala, saj pri McDonald'su za začetnike šteje predvsem, da imajo gorečo željo po učenju, izboljševanju ter osebnem in poklicnem napredovanju. Pripravljen imajo namreč izpopolnjen in začetnikom izredno prijazen program usposabljanja in izobraževanja, ki te usmeri na hitro pot razvoja in napredovanja. V McDonald'su ne samo delaš, ampak se tudi učiš.
Bo služba postala moje življenje?
Eden od največjih strahov mladih je, da se bodo pognali v prvo možno službo, ki jih bo potem ukleščila v ubijajočo rutino in vedno večje zahteve. »Kaj pa moji hobiji, kava s prijateljicami, čas zase?« previdno vprašam. Strah pred izgubo svobode in ujetostjo v togo rutino je še zlasti pri generaciji Z zelo izrazit.
Kaj sem odkrila v McDonald'su
Ker so ves čas v stiku z generacijami, ki šele vstopajo na trg dela, in seznanjeni z vsemi trendi v svetu zaposlovanja, popolnoma razumejo mlade, ki absolutno ne želijo, da služba povsem prevzame njihovo življenje. Vedo, da imamo mladi svoje prioritete, zato prisegajo na fleksibilen delovni čas. Si nočna ptica in rada zajtrkuješ opoldne? Ni problema, boš pač delala po tebi primernem urniku. Prav tako si dobrodošla, če vstajaš zgodaj, ker imaš rada popoldneve samo zase. Delo si tu prilagodiš tako, da tvoje zasebno življenje ne trpi, ker pri McDonald'su vedo, da so srečni delavci dobri delavci.
In če ugotovim, da sem zgrešila kariero?
Res je, da smo še mlade, ampak mogoče te skrbi, da ne bo poti nazaj, če izbereš neko poklicno pot in potem čez leta ugotoviš, da to ni zate. Tudi mene vedno skrbi, da bi postala ujetnica kariere, za katero bi prepozno ugotovila, da ni zame.
Kaj sem odkrila v McDonald'su
Njihov razvejan karierni sistem omogoča, da si z delom v McDonald'su v bistvu ves čas odpiraš nove poti. Izhodiščna delovna mesta omogočajo, da zaposleni postopoma odkrivajo delovanje celotne verige restavracij in vseh njenih sistemov, potem pa sčasoma ugotovijo, v katero smer bi se želeli podati. Ne nazadnje je večina njihovih vodilnih kadrov začela prav s študentskim delov v restavraciji, potem pa so odkrivali svoj potencial, razvijali svoje ambicije in gradili veščine, ki so jih popeljale na različne oddelke tega globalnega podjetja.
Me bo korporacija požrla?
Takoj ko mi kdo omeni velike korporacije, si predstavljam armade šefov, izgubljenost v prevelikem sistemu in rigidne korporativne kulture. Že čutim, kako me nekje v ozadju praska socialna anksioznost. Bojim se toksičnih okolij, slabih odnosov in šefov, ki ti ves čas dihajo za ovratnik, ker vem, da bi me to le vodilo do napak in stresa.
Kaj sem odkrila v McDonald'su
Sprejela me je ekipa, ki je na prvi pogled delovala kot mikro start-up. Niti za trenutek nisem čutila, da sem le kolešček v gigantskem sistemu. Vsi so bili mladi, nasmejani, sproščeni, k delu so pristopali z radovedno igrivostjo in izjemno voljo. Vedno sem vedela, na koga se lahko obrnem z vprašanji, ves čas sem imela podporo in usmeritve. Vzdušje je bilo – prijateljsko! In to se je nadaljevalo tudi potem, ko smo zlezli iz prepoznavnih McDonald'sovih uniform.
Moj zaključek ob tej izkušnji je, da ni nujno, da je iskanje službe resno. Le izbrati moraš okolje, ki te podpira, razume tvoj življenjski slog in ti ponudi priložnost, da rasteš in se razvijaš v svojem ritmu. Če iščeš nekaj več kot le navadno delo, če te zanima vstop v okolje, kjer začetki pomenijo učenje, prihodnost pa ti je ves čas odprta v vse smeri, vsekakor pokukaj med priložnosti, ki jih ponuja McDonald's.





