Bi bila tvoja mama raje tvoja prijateljica kot starš, tvoj oče pa te obravnava kot nekakšno 'svojo princesko'? Da takšne prakse niso dobre in še manj pa zdrave, je več kot prepričan psihoterapevt in avtor knjige Po tihem zapeljani, dr. Kenneth M. Adams.
Nova različica Po tihem zapeljani, ki je pred dnevi izšla pri Modrijanu, je dejansko že razširjena izdaja že pred njo uspešne knjige in ponuja še poglobljeno razpravo o čustvenih zlorabah, ki jih starši zagrešijo nad svojimi otroki. Nova izdaja tako še dodatno osvetljuje težave žensk, ki so bile nadomestne družabnice svojim materam, homoseksualnih moških, staršev samohranilcev ter zakoncev in partnerjev žrtev prikritega incesta.
"Izjemna knjiga, ki osvetljuje, zakaj starš in otrok ne bi smela zamenjati vlog. Kadar starš, namesto da bi zadovoljil otrokove potrebe, od otroka zahteva, da zadovoljuje njegove, nastopi nevarnost za čustveno zlorabo - za emocionalni incest," je med drugim knjigi Kenneth M. Adamsa, Po tihem zapeljani, v dobrodošlico povedal Zoran Milivojevič, dr. med., psihoterapevt.
Ali povedano še bolj preprosto:
- ta knjiga govori o tihem zapeljevanju, ki ga žrtve prikritega incesta doživljajo, ter o njegove vplivu na spolno življenje, bližino in odnose.
Otrok - nadomesten partner starša
Do prikritega (čustvenega) incesta, pri katerem se za razliko od odkritega incesta ne zgodi neposreden spolni stik, pride, kadar otrok postane objekt naklonjenosti, ljubezni, strasti in ukvarjanja enega od staršev. Ta si npr. zaradi osamljenosti ali praznine, ki sta posledica dolgotrajno težavnega zakona ali razmerja, otroka naredi za nadomestnega partnerja. Da ne gre za tako redek pojav, pričajo nekatere naslednje izpovedi:
- "Vedno sem se počutila nekaj posebnega, ker sem bila očijeva punčka, še posebej, kadar je domov prinesel darla samo zame in za nikogar drugega. Kamor koli je šel, sem hotela z njim: strašansko sem bila zaljubljena vanj."
- "Kako si želim, da bi mi mama nehala pripovedovati o svoji osamljenosti. To ni moja stvar."
- "Vem, da ati ne misli nič slabega, ampak mi je čudno, kadar se vtika v to, kako sem oblečena, in je ljubosumen, če grem ven s fantom."
Seznam je pravzaprav neskončen.
Med odkritim in prikritim incestom je pomembna razlika: medtem ko se žrtev odkritega incesta počuti zlorabljeno, se žrtev prikritega incesta počuti idealizirano in privilegirano. Pod tanko krinko občutkov, da je nekaj posebnega, pa ždi enaka travma kot pri žrtvah odkrite zlorabe: bes, jeza, sram in krivda. Za žrtve prikritega incesta je značilno, da ko odrastejo, ostanejo nesrečni ujetniki vzorca, po katerem želijo še naprej ustreči očku ali mamici in ju tako še dalje idealizirajo.
Poročen z mamo & poročena z očetom
Tudi domneva, da se poročimo s svojimi materami ali očeti, zagotovo drži, še posebno, ko gre za odrasla partnerstva žrtev prikritega incesta.
Skoraj vse žrtve prikritega incesta na vprašanje, ali so njihovi zakonci kaj podobni staršem nasprotnega spola, odgovarjajo pritrdilno.
Psihoterapevt Kenneth M. Adams v svoji ordinaciji tako pogosto sliši:
- "Moj mož je prav tako čustveno odsoten, kot je bil moj oče. Ne morem verjeti! Prepričana sem bila, da sem se poročila s čisto drugačnim moškim."
- "Občutek imam, kot da moram skrbeti zanj, tako kot sem skrbela za očeta. Moj mož je kot fantek, jaz pa mu igram mamo. Sovražim to. Že očetu sem bila mama."
- "Vedno mi vzbuja občutek krivde, enako kot moja mama. Če hočem kaj početi s prijatelji, me napada, kot bi bila na sodišču. Ne prenese, da imam svoje potrebe, ki niso povezane z njo."
Žrtve prikritega incesta več kot očitno in v skladu s priučenim vzorcem namesto čustveno zrelega odraslega za zakonskega partnerja izberejo človeka, ki je bil v otroštvu prav tako čustveno ranjen. In potem se zgodi, da si namesto dveh čustveno zrelih odraslih, ki bi gradila intimnost, za bližino prizadevata odrasli osebi z otroškimi čustvi. Vse njihove zgodbe pa razkrivajo, kako pomembno je, da se žrtve prikritega incesta ločijo (beri presekajo nezdrave vezi in vzorce) od starša, ki jih je zapeljeval in dušil, preden se lahko v celoti predajo ljubezenskemu partnerju.
O tej pereči tematiki si lahko prebereš več v knjigi Po tihem zapeljani - Ko si starši otroke naredijo za partnerje, avtorja dr. Kennetha M. Adamsa.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
