Kruh je eno prvih živil, ki jih mnogi omejijo ali povsem izločijo, ko želijo izgubiti nekaj kilogramov. Ogljikovi hidrati so v zadnjih letih dobili precej slab sloves, beli kruh pa je pogosto označen skoraj za glavnega sovražnika vitke postave. Toda nutricionistka Nađa Radonjić opozarja, da kruha ne bi smeli tako hitro obtožiti za pridobivanje telesne teže.
Pred časom je za srbsko TV Prva je pojasnila, da smo v preteklosti pojedli precej več kruha kot danes, zato po njenem mnenju težko trdimo, da je prav kruh glavni razlog za težave s prekomerno telesno težo. "Ne bi rekla, da je veliko kruha glavni krivec za debelost. V zgodovini smo jedli še precej več kruha kot danes. Mislim, da smo kruh napačno razumeli," je dejala.
Beli kruh ima lahko celo manj kalorij kot polnozrnati
Še bolj presenetljiva je njena razlaga glede kalorij. Veliko ljudi samodejno sklepa, da je polnozrnati kruh manj kaloričen od belega, vendar to ni nujno res. "Presenetilo vas bo, a beli kruh ima manj kalorij kot polnozrnati," je pojasnila Radonjić.
To seveda ne pomeni, da je beli kruh zaradi tega boljša izbira. Kalorična vrednost je le eden od dejavnikov, po katerih presojamo kakovost živila, razlike pa so odvisne tudi od konkretnega recepta in izdelka. Polnozrnati kruh vsebuje več vlaknin ter praviloma več vitaminov, mineralov in drugih hranil, saj pri predelavi žita niso odstranjeni vsi deli zrna. Prav vlaknine so pomembna prednost, saj med drugim pripomorejo k daljšemu občutku sitosti in normalnemu delovanju prebave.
Težava morda sploh ni kruh, ampak tisto, kar damo poleg njega
Nutricionistka opozarja še na navado, ki je precej razširjena tudi pri nas – kruh jemo tudi ob obrokih, ki že vsebujejo drug pomemben vir škroba. Na istem krožniku se tako znajdejo krompir ali riž, zraven pa še nekaj rezin kruha. Po njenem mnenju takšno kombiniranje ni potrebno. Če imamo za prilogo krompir ali riž, dodatnega kruha praviloma ne potrebujemo. Prav količina je pomembna tudi pri vprašanju, ali kruh »redi«. Nobeno posamezno živilo samo po sebi ni odgovorno za pridobivanje kilogramov. Telesna teža se dolgoročno povečuje predvsem takrat, ko zaužijemo več energije, kot je porabimo.
Radonjić zato meni, da pri večini ljudi ni razloga, da bi kruh povsem izločili iz prehrane. Polnozrnati kruh je lahko del uravnotežene prehrane, saj vsebuje vlaknine, vitamine skupine B in minerale. Veliko bolj smiselno kot popolna prepoved je izbrati kakovosten kruh, paziti na količino in ga ustrezno vključiti v obrok.
Je črni kruh vedno bolj zdrav?
Pri tem je pomembna še ena podrobnost. Temna barva kruha sama po sebi ne pomeni, da je iz polnozrnate moke. Če želimo izbrati kakovostnejši kruh, je zato bolje preveriti seznam sestavin kot zgolj pogledati njegovo barvo. Pomembno je, iz katere moke je narejen in koliko polnozrnate moke oziroma celih zrn dejansko vsebuje. Radonjić kot najboljšo možnost izpostavlja črni kruh iz celih zrn, saj z njim zaužijemo tudi sestavine žitnega zrna, ki jih pri močno rafinirani beli moki izgubimo.
Kateri kruh postavlja na zadnje in katere na prvo mesto?
Če različne vrste razvrstimo po priporočilih nutricionistke, se na dnu lestvice znajde beli pšenični kruh iz rafinirane moke. Precej bolj priporoča polnozrnate različice, posebej pa izpostavlja rženi in ječmenov kruh, ki naj bi ju v prehrano vključevali pogosteje. To ne pomeni, da bo ena rezina belega kruha škodovala zdravju ali povzročila pridobivanje kilogramov. Gre predvsem za to, da polnozrnate različice ponujajo več vlaknin in hranil ter so zato za redno uživanje praviloma boljša izbira.
Preberite še:
- To je edini kruh, ki ga nutricionisti priporočajo — tukaj je razlog, zakaj je najboljša izbira
- Ta hrana sabotira tvoj trud pri dieti (seznam te bo presenetil!)
- Trik, ki resnično deluje: Si vedela, da lahko kruh uživaš brez, da bi te skrbelo za kilograme?
Kaj pa ljudje, ki ne smejo uživati glutena?
Pri glutenu je potrebna pomembna razlika. Ljudje s celiakijo morajo gluten strogo izločiti, saj že majhne količine povzročajo škodljiv imunski odziv. Gluten vsebujejo pšenica, rž in ječmen, zato običajni kruhi iz teh žit za bolnike s celiakijo niso primerni. Na voljo pa so kruhi iz naravno brezglutenskih žit in psevdožit, kot so denimo riž, koruza, ajda in kvinoja, pri čemer mora biti pri celiakiji zagotovljeno tudi, da izdelek ni onesnažen z glutenom med proizvodnjo. Za zdravega človeka, ki nima celiakije ali druge zdravstveno utemeljene potrebe po izločanju glutena, pa ni razloga, da bi se mu preventivno odpovedal.
Poglejte tudi:
