Iz prve, skromne učilnice na Mali ulici, ki je med vedoželjnimi mladostniki potiho veljala za dom modrosti, se je danes rodila večja zgodba. Pravzaprav tako velika, da je začela premikati meje ustaljenih predstav o inštrukcijah in ponudila drugačen pogled na poučevanje. Nastal je prostor, v katerem premišljena estetika ni sama sebi namen, temveč ustvarja okolje, kjer radovednost, ustvarjalnost in želja po znanju dobijo svoj prostor.
NOOK - kateremu za nameček botruje še ime - je skupek idej, ki so se kalile skoraj desetletje. Čeprav se radovednim zunanjim opazovalcem zdi, da je nastal čez noč, njegova ustanoviteljica Anja Rojina suvereno pove, da temu ni tako: "V njegovem ozadju se skrivajo leta dela, razmišljanja, dvomov, poskusov pa tudi neuspehov."
Cilj je bil preprost: ustvariti prostor, v katerem vsi problemi postanejo rešljivi, "ne zmorem" pa postane "uspelo mi je." Prostor, v katerem otroci začnejo verjeti vase, predvsem pa odkrijejo, česa vse so sposobni.
OKOLJE, KI OBLJUBLJA NEKLASIČEN PRISTOP K UČENJU
Že ob prvem vstopu v NOOK obiskovalca navdahne z izčiščeno podobo, ki včasih ni samo zaželena temveč nujna za zbistritev misli. Z mislijo na to, da prostor vpliva na naše razpoloženje, ustvarjalnost pa tudi to, s kakšno energijo se lotimo dela, je ustanoviteljica želela ustvariti okolje, ki ne spominja na klasično učilnico.
NOOK je tako več kot le učilnica - simbolizira namreč skupnost, v kateri nastajajo prijateljstva, se tkejo pogovori, znanje pa prepleta z dobrim počutjem. "Zanimivo se zdi, koliko pozornosti namenjamo prostorom, v katerih preživljamo prosti čas, medtem ko so prostori za učenje pogosto precej zapostavljeni. NOOK je dokaz, da je lahko tudi učenje prijetna izkušnja," obljublja Anja.
Cilj je, kot kaže, dosežen z odliko. Mladostniki se vanj vračajo dobre volje in pripravljeni na delo. Zdi se, da je to najboljši pokazatelj prepričanja, da se trud, pozornost in ljubezen vračajo na skoraj matematično potenco: "Ko vidim, s kakšnim veseljem otroci prihajajo v učilnico, imam občutek, da smo ustvarili nekaj dobrega."
KO USPEHA NE ZAZNAMUJEJO ZGOLJ NAJBOLJŠE OCENE
Mladostnike vse pogosteje preveva občutek, da so ocene najpomembnejše merilo uspeha. Pritisk, ki se sorazmerno z njim ustvarja v obdobju adolescence, pa se včasih zdi tako velik, da zavira samozavest, pa tudi motivacijo do izobraževanja.
Da je prav lastna izkušnja tista, ki lahko postane najboljši motiv za novo zgodbo, je njena nostalgija na šolske klopi - nekdaj bojazen pred učenjem je spremenila v motivacijo, da na pomoč priskoči tudi drugim. "Moj pogled na izobraževanje je v veliki meri oblikovala moja lastna izkušnja," pove Anja. "Kot najstnica sem obiskovala šolo, kjer se nisem počutila sprejete, še manj pa spodbujene. Namesto občutka, da lahko uspem, sem izgubljala zaupanja vase. Prišla sem do točke, ko sem bila tako nesrečna, da sem se odločila zamenjati šolo."
"Ne želim, da mladostnike, ki prestopijo naša vrata, določa tisto, kar jim v preteklosti ni uspelo, ampak možnosti, ki jih še imajo pred seboj."
Odločitev, ki jo več kot desetletje kasneje vidi kot ključno za preobrat v svojem učnem procesu, je tudi eden izmed botrujočih razlogov, da je ustvarila NOOK. Kot najpomembnejši vidik pri delu z mladostniki izpostavlja to, da ne glede na to, s kakšnimi ocenami, izkušnjami ali občutki prestopijo njena vrata, tukaj dobijo priložnost za nov začetek. Če lahko NOOK vsaj enemu omogoči tovrstno izkušnjo, kot jo je nekoč doživela sama, potem je "dosegla nekaj veliko pomembnejšega od dobre ocene."
FILOZOFIJA POUČEVANJA, KI PREBUJA VESELJE DO ZNANJA
Pristop do poučevanja v NOOKu se nekoliko razlikuje od klasičnih inštrukcij, predvsem pa se z načinom dela prilagaja potrebam in navadam zdajšnjih mladostnikov. "Po desetletju individualnega poučevanja sem ugotovila, da otrok ne potrebuje nujno inštruktorja, ki vseh 45 minut sedi poleg njega. Pogosto je dovolj nekaj minut razlage, nato pa čas, da samostojno razmisli in reši naloge," svojo vizijo in pristop do mladostnikov opisuje Anja.
"Dober inštruktor po mojem mnenju ni tisti, ki namesto učenca reši največ nalog, ampak tisti, ki ga nauči, kako jih rešiti sam."
Ustvarjalni vrvež pod njeno taktirko poteka v majhnih skupinah, vsak znanja željan posameznik v njej pa obravnava svojo snov in napreduje v svojem ritmu. Želi si, da otroci sčasoma potrebujejo vedno manj druge pomoči.
UMETNOST LOVLJENJA RAVNOTEŽJA MED IZZIVI ZDAJŠNJIH GENERACIJ
V aktualnem, globalnem vrtincu prekipevajočih se informacij, ki so od nas oddaljene le en klik stran, postaja zbranost ena najdragocenejših, a hkrati vse redkejših vrlin. Otroci in mladostniki ob nenehni dostopnosti tehnologije vse težje vztrajajo pri izzivih, ki zahtevajo potrpežljivost in samostojno razmišljanje. Zatorej eden največjih izzivov sodobnega učenja ni zgolj samo pridobivanje znanja, temveč razvijanje vztrajnosti in kritičnega razmišljanja.
"Pogosto me skrbi, da otroci zaradi tehnologije in dostopnosti umetne inteligence, denimo, vse redkeje vztrajajo pri problemu, ki ga ne znajo nemudoma rešiti," prodorno razmišlja ustanoviteljica. Meni, da bo v bližnji prihodnosti ena najpomembnejših sposobnosti prav to, da bomo znali ohraniti zbranost, predvsem pa pametno uporabljati tehnologijo in ji ne prepustiti celotnega procesa razmišljanja.
V desetletju poučevanja je bilo tudi prilagajati se novim generacijam nekakšno nujno zlo. "Na začetku sem veliko več razlagala. Zdelo se mi je, da moram vsako stvar čim bolj podrobno pojasniti, da jo bo učenec razumel. Danes vem, da je včasih veliko bolj učinkovito postaviti pravo vprašanje in otroku pustiti, da sam pride do odgovora. Ne obstaja način poučevanja, ki bi ustrezal vsem. Nekateri potrebujejo strukturirano razlago, drugi se učijo preko praktičnih primerov, tretji pa potrebujejo predvsem spodbudo, da se naloge sploh lotijo."
IZOBRAŽEVANJE SE NE MERI LE V ZNANJU, TEMVEČ LJUDEH, KI GA POMAGA OBLIKOVATI
Rek, da prihodnost pripada mladim, odgovornosti ne prelaga zgolj nanje, temveč tudi na tiste, ki ustvarjajo okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje znanje, odkrivali potenciale in samozavestno stopali proti svojim ciljem. Učenje namreč ni le priprava na naslednji preizkus znanja, temveč na življenje - zato je vsaka spodbuda, vsako pridobljeno znanje naložba v svet, ki ga bodo nekoč ustvarjali sami.
"Otroci me pogosto vprašajo: 'Kje bom pa jaz to sploh potreboval?'"
Poleg znanja bi morali otrokom pomagati odkrivati njihove interese in talente, še zaključi Anja. "Ni nujno, da je vsak otrok odličen pri vseh predmetih, pomembno pa je, da dobi priložnost ugotoviti, v čem je dober." Matematika tako lahko postane veliko bolj zanimiva, ko jo povežemo z denarjem, arhitekturo ali vsakodnevnimi odločitvami. Pri zgodovini ne gre samo za letnice, ampak za razumevanje sveta, v katerem živimo. Tudi jeziki dobijo povsem drug pomen, ko jih začnemo uporabljati zunaj učbenikov.
Vizija NOOKa je tako postati sodoben učni klub, ki ga otroci obiskujejo približno tako samoumevno kot katerokoli drugo obšolsko dejavnost. "Želim si, da bi po pouku prišli k nam, opravili šolske obveznosti, se pripravili na ocenjevanja in imeli na voljo strokovno pomoč, kadar jo potrebujejo. Želim si ustvariti ekipo odličnih ljudi, ki bodo NOOK razvijali naprej in z otroki delili enako filozofijo. Želim ustvariti znamko, ki bo imela svojo identiteto, svoje vrednote in predvsem pozitiven vpliv na generacije otrok, ki bodo prihajale skozi naša vrata."