"Rekli so mi, da bi ji lahko od pomirjeval zastalo srce. Nekdo mi je rekel, da jih lahko tožim, če se to zgodi. Moj bog, kdo jih bo tožil? Hotela sem samo, da neha trpeti."
"Moja mama je umirala v najhujših mukah in vsega se je zavedala do zadnjega trenutka. To je bila najhujša možna agonija, od katere si še po treh letih nisem opomogla. Dušila se je in me rotila, naj ji pomagam in olajšam trpljenje. Ker na koncu ni mogla govoriti, je iz nočne omarice vzela listek in s tresočo roko napisala – 'Hočem umreti'. Prosila sem za pomirjevala, a so ji dali zdravila v otroških odmerkih," za Jutarnji list pripoveduje Anamarija Sanseović.
Kot poroča omenjeni portal, je imela njena mama multipli mielom, ki ga ni bilo mogoče zdraviti in jo je v kratkem času zadušil.
Zadnje dni je preživela v bolnišnici v Slavoniji, ime katere Anamarija ne želi izpostavljati, saj bolnišnici ne očita ničesar. Meni, da je težava v sistemu, ki ne zagotavlja zadostne paliativne oskrbe.
Po njenih besedah je imela njena mama zadnje dni kanilo v vratu, infuzijo, kateter in PEG (s katerim bolnika hranijo neposredno v želodec po cevki) ter je bila privezana na bolniško posteljo.
"To so bili prizori, hujši od eksorcista. Umirala je od lakote in žeje. Govorila je 'ne morem več', jaz pa sem prosila boga, da bi bila nezavestna. A žal se je vsega zavedala ... do zadnje sekunde," skozi jok pripoveduje Anamarija in dodaja, da v takšni situaciji "najprej prosiš Boga, naj reši tvojega najdražjega, potem pa ga prosiš, naj zapusti ta svet in konča te neskončne muke".
"Držala sem jo za roko, vedno sem ji stala ob strani. Na koncu je bila tako izčrpana in jezna, da je obrnila glavo stran od mene. Videla sem, da ji je iz očesa spolzela solza," se spominja najtežjih trenutkov in pravi, da se boji, da ji ne bi bilo treba tudi sami skozi kaj takega.
Zdravnikov za njihovo postopanje nikakor ne krivi, ker tudi sama dela v zdravstvenem sistemu. Zaveda se, da pri nas ni možnosti evtanazije, a meni, da nihče ne bi smel dovoliti, da svoje zadnje dni preživi zadušen, v paniki ali v hudih bolečinah.
"Ko je jasno, da bolnik umira in ve, da je zanj konec, ga je treba razbremeniti in pomiriti, da se tega ne zaveda."
In v primeru Anamarijine mame ni bilo odrešitve. Ko so ji odkrili bolezen, so jo nemudoma operirali, vendar zdravniki žal niso mogli storiti ničesar. Umrla je v nekaj tednih.
"Rekli so mi, da bi ji lahko od pomirjeval zastalo srce. Nekdo mi je rekel, da jih lahko tožim, če se to zgodi. Moj bog, kdo jih bo tožil? Hotela sem samo, da neha trpeti," zaključi.
Oh, kako grozno. 😞
Imamo seznam najboljših držav za upokojitev (lahko uganeš, katera je na prvem mestu?)
Novo na Metroplay: Razlike med Slovenijo in ZDA ter kako do sanjske službe? | Elvi Rwankuba
