Ko ljudje rečejo, da nikoli ne pozabijo obraza, ponavadi vemo, da temu ni čisto tako. Kaj pa tisti, ki to mislijo smrtno resno?
Psihologi s harvardske univerze so pred kratkim ugotovili, da dejansko obstaja skupina ljudi, ki bi jim lahko rekli: Super prepoznavalci!
Sposobnost pomnenja variira
Od nič do skoraj vse
Nova študija s Harvarda kaže, da je sposobnost pomnenja obrazov precej neenakomerno razporejena med ljudmi.
Še pred to študijo so raziskovalci ugotovili, da je okoli 2 odstotka populacije ‘prepoznavalno slepa’. Tej oslabljeni in celo popolni nezmožnosti pomnenja obrazov so že nadeli strokovno ime: prosopagnozija.
Tokrat pa so - prvič doslej – pod drobnogled vzeli še skupino ljudi z druge strani ‘prepoznavalnega’ spektra.
Odločili so se, da bodo raziskali fenomen super prepoznavalcev človeških obrazov, ki menda tipično nimajo prav nobenih težav s prepoznavanjem obrazov tudi v primerih, ko se je človek zelo spremenil (naj bo zaradi staranja ali pa le zaradi radikalne spremembe pričeske).
‘Da sva se srečala? Nemogoče!’
Super prepoznavalci so raziskovalce tudi sicer osupnili s svojimi neverjetnimi pomnilnimi sposobnostmi. A ker so te predvsem nadpovprečne, imajo super prepoznavalci kar nekaj težav s povprečnimi prepoznavalci.
Ker si oni zapomnijo skorajda vsakega, tudi če so ga nekoč le mimošli na ulici, povprečni prepoznavalci pa si po drugi strani obraze zapomnijo le, če so se s človekom vsaj enkrat (ali raje večkrat) pogovarjali, so super prepoznavalci v zapomnilni prednosti, a pogosto – še posebno, če gre zgolj za neznanca, ki so ga pred leti slučajno videli nakupovati v isti trgovini - tudi v svojevrstni zadregi. S svojim prepoznavanjem le zbudijo sum, da 'očitno' pripisujejo povsem bežnim srečanjem veliko preveliko pomembnost.
In zato super prepoznavalci sčasoma raje kompenzirajo in se vsaj sprva delajo, da človeka ‘še’ ne poznajo ...
Evolucija pomnenja
Eden od raziskovalcev, Richard Russell, je ob zaključku študije še povedal:
“Do nedavnega je večina ljudi živela v manjših skupnostih in redno komunicirala le z manjšim številom ljudi znotraj te skupine. Zato gre v primeru super prepoznavanja obrazov najverjetneje za razmeroma nov fenomen, ki se razvija zato, ker se zaradi spremenjenega načina življenja sodobnega človeka pojavlja potreba po tem, da ljudje prepoznamo večje število ljudi.”
