Frank Turner, angleški folk-punk kantavtor, ki smo ga vajeni videti na največjih festivalskih odrih, je tokrat dokazal, da njegova glasba ne potrebuje bleščečih luči, bučne spremljevalne zasedbe ali ogromnih množic – vse, kar potrebuje, je njegova kitara, pesmi, ki prihajajo iz srca, in publika, ki se zna izgubiti v vsakem tonu.
Večer je otvoril slovaški kantavtor Peter Aristone, ki je z nežnimi melodijami in iskreno prezenco ogrel srca zbranih. A pravi čaroben trenutek se je zgodil, ko je na oder stopil Frank Turner. Le on in kitara, v prostoru, kjer se je glasba zlila z intimnim ambientom dvorane in ustvarila edinstveno glasbeno izkušnjo.
Turner je skozi večer prepletal hite iz svoje bogate diskografije, od razposajenih himn, kot je "I Still Believe", do nežnih balad o stanju trenutne družbe kot je "Be More Kind". Ob vsakem refrenu se je čutilo, da je ta večer nekaj posebnega – koncert, ki je bil hkrati intimen in epski, nostalgičen in uporniški, melanholičen in euforičen.
Seveda ni manjkalo niti zabavnih vložkov – Turner, znan po svoji iskrivosti in povezovanju s publiko, je poskrbel, da so se vsi počutili, kot da so na večernem druženju s prijateljem, ki zna prekleto dobro igrati kitaro in pripovedovati zgodbe. Koncert, ki ga je organiziral Kino Šiška v sodelovanju z Ljubljanskim gradom, je bil dokaz, kako močna je lahko glasba tudi v najbolj minimalistični obliki.