Ko govorimo o življenjskem slogu, radi občudujemo francosko umetnost počasnih juter ali italijanski odnos do hrane, mnogo navdiha pa najdemo tudi na daljnem vzhodu. Tam skrb za dobro počutje pogosto ni še ena obveznost na seznamu opravil, temveč je vtkana v povsem običajne trenutke vsakdana.
Namesto nenehnega iskanja novih metod, s katerimi bi optimizirali svoje življenje, japonski pristop temelji na majhnih odločitvah, ki jih ponavljamo vsak dan. Maiko Shimazaki, ustanoviteljica znamke Revitalist15, ki tradicionalne japonske prakse povezuje s sodobnimi pristopi k obvladovanju stresa in kakovostnejšemu spanju, izpostavlja pet navad, ki jih lahko preizkusimo tudi sami.
Čez dan pijte čaj
Medtem ko je za marsikoga jutranja kava skoraj nedotakljiv ritual, ima na Japonskem pomembno mesto čaj, ki ga pijejo tekom celega dneva. Med priljubljenimi so klasični zeleni in črni čaj, pa tudi hojicha, oolong, jasminov ter ječmenov čaj.
Čaj ima tudi potencialne zdravstvene koristi. Raziskave njegove antioksidativne in protivnetne lastnosti povezujejo z nekaterimi pozitivnimi učinki na zdravje, zeleni in črni čaj pa vsebujeta tudi L-teanin, aminokislino, povezano s sproščanjem in zmanjševanjem stresa. V kombinaciji s kofeinom lahko poskrbi za nekoliko mirnejšo budnost kot tista, ki jo poznamo po tretji skodelici kave.
Lekcija je precej preprosta: poskrbite, da bo hidracija tudi prijetna. Drugo kavo lahko denimo zamenjate z zelenim čajem ali si pripravite vrč nesladkanega ledenega čaja, ki ga pijete čez dan.
Ne jejte do občutka popolne sitosti
Japonska praksa hara hachi bu, ki izvira z Okinave, temelji na preprosti ideji: prenehajte jesti, ko ste približno 80-odstotno siti. Pri tem ne gre za štetje kalorij, tehtanje hrane ali omejevanje, temveč za počasnejše in bolj zavestno prehranjevanje ter prepoznavanje trenutka, ko ima telo dovolj. Hara hachi bu nas spodbuja, da je med obrokom v ospredju prav hrana.
Topla kopel naj ne bo rezervirana samo za posebne priložnosti
Dolgo kopel pogosto razumemo kot razkošen ritual, ko imamo končno dovolj časa zase. Na Japonskem pa je večerna kopel tradicionalno precej običajen del vsakdana, nekakšna meja med aktivnim delom dneva in počitkom.
Shimazaki pojasnjuje, da kopanje deluje kot miselni prehod, s katerim simbolično zaključimo dan in telo pripravimo na umirjanje. Topla voda začasno zviša telesno temperaturo, poznejše ohlajanje pa lahko telesu pomaga signalizirati, da se približuje čas za spanje. Raziskave so pokazale, da ima lahko pozitiven učinek že približno deset minut v topli kopeli pred spanjem.
Svet okoli sebe doživljajte z vsemi petimi čuti
Kolikokrat pijete jutranjo kavo, ne da bi sploh zares okusile njen prvi požirek? Ali se sprehajate, medtem ko gledate v telefon? Japonski koncept gokan oziroma gokan de tanoshimu nas spodbuja, da vsakdanje trenutke doživljamo skozi vseh pet čutov: vid, sluh, vonj, okus in dotik.
Idejo lahko prenesete v najbolj običajne trenutke. Ko boste naslednjič pili kavo ali čaj, šli na sprehod ali večerjali, za nekaj minut pustite telefon pri miru. Opazite okus, vonj, zvoke okoli sebe, toploto sonca na koži ali teksturo hrane. Gre za majhen način, kako se iz misli o tem, kaj morate narediti v naslednjem hipu, vrniti v trenutek, ki se dogaja zdaj.
Dom obravnavajte kot prostor za počitek
Na Japonskem obstaja izrazitejša meja med zunanjim svetom in domom. Tradicionalni domovi imajo genkan, vhodni prostor, kjer se sezujemo, preden stopimo v bivalni del. Navada ima praktičen pomen, povezan s čistočo, hkrati pa ustvarja tudi simbolično mejo: zunaj ostanejo dražljaji in zahteve dneva, doma pa se začne prostor za umiritev.
Podobna logika velja za spalnico. Postelja je namenjena predvsem počitku, ne odlaganju torb, oblačil, kovčkov in vsega drugega, kar smo prinesli iz zunanjega sveta. Tudi raziskave nakazujejo, da lahko neurejeno bivalno okolje vpliva na naše počutje, zbranost in vsakodnevne navade.
Najbolj zanimivo pri teh petih navadah je prav to, da nobena od njih ne zahteva popolne prenove življenja. Skodelica čaja, počasnejši obrok, topel večerni tuš, nekaj minut brez digitalnih naprav in mirnejša spalnica se zdijo skoraj preveč preprosti, da bi jim rekli prava velnes rutina. Morda pa je prav to bistvo japonskega pristopa: dobro počutje ni nujno nekaj, za kar si moramo vedno znova prizadevati, ampak nekaj, čemur lahko prostor naredimo že z majhnimi vsakodnevnimi navadami.
