Turistični otoki, morje, hoteli, polni gostov, in možnost, da v nekaj mesecih zaslužiš več kot doma. Sezonsko delo v Grčiji je lahko na prvi pogled privlačna priložnost, zlasti za ljudi, ki prihajajo iz držav z bistveno nižjimi dohodki.
Toda zgodba delavke s Filipinov, ki jo grški časnik Kathimerini zaradi zaščite zasebnosti predstavlja zgolj z začetnico K., kaže tudi precej manj bleščečo stran sezonskega dela v turizmu. Spomladi leta 2024 je prišla v Grčijo, da bi delala v hotelu. Obljubljena ji je bila plača 1000 evrov na mesec. Doma pa je pustila otroka in številčno družino, ki je računala na njeno finančno pomoč.
Za prihod v Grčijo se je morala zadolžiti
Toda še preden je zaslužila prvi evro, je imela dolg. K. je denar, potreben za prihod na delo, zbrala z bančnim posojilom in izposojanjem pri sorodnikih. Po poročanju Kathimerinija so številni azijski delavci časniku povedali, da so posrednikom za uvrstitev med delavce, ki bodo odšli v Grčijo, plačevali od 3000 pa vse do 10.000 evrov. K. je tako že ob začetku dela vedela, da bo prve mesece pravzaprav služila za poplačilo dolga. V Atene je prispela spomladi 2024. Tam sta delavce čakala avtobusa, približno 40 ljudi pa so nato odpeljali na Rodos. Delo se je začelo praktično takoj.
Računala je, da bo dolg odplačala v petih mesecih
Ob plači 1000 evrov mesečno je K. izračunala, da bo za poplačilo dolga potrebovala približno pet mesecev. Toda obstajala je podrobnost, ki je takrat ni poznala.
Njeno dovoljenje za prebivanje oziroma sezonski vizum je veljal samo devet mesecev. Po izteku bi morala zapustiti Grčijo in se vrniti na Filipine. Šele po treh mesecih zunaj države bi se lahko znova vrnila na delo. Medtem je delala in odplačevala denar, ki si ga je izposodila za prihod v Evropo. Ko se je hotel na Rodosu ob koncu sezone zaprl, se je odpravila v Atene in začela iskati novo službo. Takrat pa je bila pred težko odločitvijo.
"Ravno sem odplačala dolg"
K. je ugotovila, da ji je vizum potekel, vendar Grčije ni želela zapustiti. Razlog je bil preprost: po mesecih dela je šele odplačala dolg, zaradi katerega je sploh lahko prišla na delo. Za Kathimerini je pojasnila, da dejansko še ni ničesar zaslužila in da ni imela dovolj denarja niti za letalsko vozovnico domov. Na Filipinih pa je nanjo čakala družina. Med drugim otrok in 11 sorojencev. Od nje so pričakovali, da bo del zaslužka pošiljala domov.
V Atenah je našla novo delo
K. je ostala v Atenah in si poiskala službo. Njena situacija pa je postala nenavadno zapletena: ima veljavno delovno dovoljenje oziroma kartico do leta 2029 in je zaposlena s plačanimi prispevki, nima pa veljavnega dovoljenja za prebivanje. V Atenah si stanovanje deli še z dvema osebama. Za sobo z vključenimi stroški po njenih besedah plačuje 250 evrov na mesec. Ker sta njena sostanovalca moška in se zaradi tega ne počuti povsem varno, je dodatno plačala namestitev ključavnice na vrata svoje sobe in kopalnice. Toda redna služba ni njeno edino delo. Dopoldne hodi v službo, popoldne pa dodatno čisti stanovanja. Tako ji po lastnih besedah vsak mesec uspe družini na Filipine poslati približno 750 evrov.
Dve leti svojega otroka spremlja prek zaslona
Njena želja je bila, da bi se septembra vrnila na Filipine in končno obiskala družino. Svojega otroka namreč že dve leti spremlja predvsem prek videoklicev. Toda med pogovorom za Kathimerini je izvedela še nekaj, česar očitno ni vedela. Pravnik, ki je novinarjem predstavil njeno zgodbo, ji je pojasnil, da bi lahko zaradi prekoračitve dovoljenega bivanja po odhodu iz Grčije izgubila možnost ponovnega vstopa v državo. K. je bila presenečena. Menila je namreč, da ji veljavna delovna kartica omogoča tudi vrnitev. Toda delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje nista ista stvar.
Preberite še:
- VIDEO: Slovenka razkrila, kako v resnici izgleda poletno delo v ZDA
- Snežana na križarki delala kot sobarica, nato pa razkrila, kaj se v bistvu dogaja: resničnostni šov, ki si ga je težko predstavljati
- "Vedno sem jo podpiral ... a ob vsej svoji bolečini, ko sem slišal to njeno zgodbo, sem se le nasmejal" (iskrena izpoved Slovenca)
Zgodba, ki razkriva drugo plat sezonskega dela
Primer K. ni osamljen. Kathimerini je v obsežnem prispevku opozoril na težave sistema zaposlovanja tujih sezonskih delavcev v Grčiji. Novinarji so govorili z več azijskimi delavci, ki so trdili, da so za možnost zaposlitve plačali visoke zneske posrednikom. Zaradi dolgov lahko tako precejšen del prve sezone porabijo zgolj za povračilo denarja, ki so ga potrebovali, da so sploh lahko prišli v Evropo.
Za turiste je Rodos sinonim za počitnice, morje in brezskrbne poletne dni. Za K. je bil prihod na grški otok začetek precej drugačne zgodbe – zgodbe o dolgu, delu daleč od otroka in prizadevanju, da bi po vseh stroških nekaj denarja vendarle lahko poslala domov.
