Če bi lahko razvijalcem Huawei Watch GT 7 poslala en sam feature request, bi bil zelo preprost: v menstrualnem koledarju nujno potrebujemo emoji »Pazi, grize!«. Nabor je sicer čisto soliden. Razpoloženje lahko označim kot vesela, sproščena, občutljiva, otožna in še marsikaj, ampak očitno ga je sestavljal nekdo, ki še ni doživel tistega dne tik pred menstruacijo, ko si hkrati napihnjena, utrujena, občutljiva, lačna in trdno prepričana, da so se vsi ljudje okoli tebe čez noč odločili tvoje življenje začiniti z dodatnimi izzivi.
Dodala bi še en emoji za kupček nesreče na kavču z odprtim kozarcem Nutelle in žlico v roki, na drugi strani spektra pa enega za samozavestno zapeljivko, ki se ji zdi nakup seksi kompleta perila povsem racionalna življenjska odločitev. Najbolj zabavno pri vsem skupaj je, da govorim o isti ženski. Še več, o isti ženski znotraj enega samega meseca.
Seveda se mi je že pred prihodom pametnih ur dozdevalo, da se skozi svoj menstrualni cikel spreminjam. Ampak eno je slutiti, drugo pa nekaj tednov precej dosledno beležiti svoje počutje in ga postaviti ob podatke, ki jih ves ta čas zbira ura na zapestju. V aplikaciji Huawei Health sem zato v Cycle Calendar začela vnašati več kot samo prvi in zadnji dan menstruacije. Aplikacija omogoča beleženje jakosti krvavitve in krčev, fizičnih simptomov, razpoloženja, stanja kože in spolne aktivnosti, pri kateri lahko označiš celo, ali je šlo za zaščiten ali nezaščiten odnos. Ko se podatki začnejo nabirati, koledar nenadoma ni več samo rožnata oznaka štirih dni v mesecu, ampak precej slikovit dnevnik tega, kaj se s tabo dogaja.
Moj povprečni cikel trenutno traja 28 dni, menstruacija štiri. Cikel, ki sem ga spremljala, se je začel 18. septembra, Huawei pa je zanj predvidel plodno obdobje od 27. septembra do 4. oktobra in ovulacijo 4. oktobra. Beseda predvidel je pri tem pomembna. Ura mi ne potrjuje, da je do ovulacije dejansko prišlo, in menstrualni koledar ni diagnostični pripomoček. Prav zato sem vključila možnost Use wearable to improve predictions in uro dosledno nosila tudi ponoči.
V aplikacijo vnašam tisto, česar senzor na mojem zapestju ne more vedeti: da sem napihnjena, da me boli trebuh, da sem bila tisti dan sproščena ali občutljiva. Ura medtem zbira svojo polovico zgodbe. Cycle Calendar mi izrisuje gibanje srčnega utripa v mirovanju skozi cikel; v prikazanem obdobju se je moj gibal med 56 in 68 udarci na minuto. Huawei Health pa ima na drugi strani precej večji kup podatkov. V zadnjih 30 dneh sem v povprečju naredila 10.002 koraka na dan, se gibala 47 minut, spala 7 ur in 9 minut, moj povprečni srčni utrip v mirovanju pa je bil 60 udarcev na minuto.
Sama po sebi nobena od teh številk ni posebno razburljiva. Potem sem odkrila še Physical Readiness. Priznam, da sem ga najprej celo iskala. Health Insights sem poznala že od prej, zato sem pričakovala, da bo nova funkcija nekje precej očitno mahala z zastavico. Ni. Ko sem jo končno našla med vpogledi, me je pričakala številka 77 in oznaka Moderate. Še bolj zanimivo je bilo pojasnilo pod njo. Moj rezultat se je od prejšnjega dne povečal za 22 točk, kar pomeni, da je bil dan prej samo 55. Huawei je ob tem izpostavil spremembe mojega emocionalnega stanja in spanja ter ocenil, da se moje telo pobira.
Za kontekst je dodal še sedemdnevno povprečje stresa 37 in povprečno 7 ur in 4 minute spanja. Huawei Physical Readiness opisuje kot način, kako podatke o spanju, regeneraciji in aktivnosti prevesti v odgovor na precej preprosto vprašanje: kako pripravljeno je danes moje telo? Ura spremlja tudi variabilnost srčnega utripa oziroma HRV, TruSleep 5.0 pa analizira sestavo in stabilnost spanja. In prav tu je zame stvar postala zares zanimiva. Ne zanima me, ali lahko ura ugotovi, da imam menstruacijo. To opazim tudi sama, hvala. Zanima me, ali se bodo različne verzije mene, ki jih tako dobro poznam, kakorkoli pokazale tudi v podatkih.
Najbolj me je zato zanimala lutealna faza, obdobje po predvideni ovulaciji in pred naslednjo menstruacijo. To so namreč prav tisti dnevi, ko pri sebi običajno najbolj opazim spremembe. Spremljala sem, kaj se dogaja z mojim srčnim utripom v mirovanju, spanjem, HRV in predvsem Physical Readinessom ter to primerjala s tem, kar sem istočasno beležila sama: energijo, napihnjenost, občutljivost, razdražljivost in druge simptome. Iz enega menstrualnega cikla seveda ne morem izpeljati absolutne resnice in priročnika, kako čim bolj mirno shajati z mano (oprosti, dragi). Lahko pa svoje subjektivno počutje prvič postavim ob podatke, ki obstajajo neodvisno od njega. Če se ob dneh, ko beležim občutljivost, napihnjenost in utrujenost, spremenijo tudi spanec, srčni utrip, HRV ali Readiness, imam zanimiv vzorec. Če se ne, je tudi to odgovor.
Pri takšnem spremljanju sem ugotovila še nekaj: najboljša zdravstvena funkcija pametne ure je precej neuporabna, če ure ne uporabljaš vestno. In tu ima GT 7 dve precej preprosti, a zame pomembni prednosti. Prva je, da mi je dejansko všeč. Testirala sem manjšo, 41-milimetrsko svetlo različico z belim usnjenim paščkom, ki na roki daje vtis klasične ure in nikakor športnega računalnika. Tako je z mano v službi, na teku in celo v postelji, ne da bi imela občutek, da moram outfit prilagajati pametni uri. Druga je baterija. Moja zaloga energije je bila v nekaterih dneh okoli plodnega obdobja približno takšna, kot da bi nekdo skrivaj priklopil polnilec neposredno name. GT 7 je pri tem nekoliko manj dramatična in precej bolj konsistentna. Pri moji 41-milimetrski različici Huawei navaja do sedem dni običajne uporabe oziroma do 14 dni občasne uporabe; tudi z vedno vključenim zaslonom naj bi zmogla do pet dni. Pri spremljanju spanja, regeneracije in menstrualnega cikla dolga avtonomija ni samo udobje, ampak predvsem pomeni manj lukenj v podatkih.
Pa še eno vprašanje, ki ga pri Huaweijevih urah še vedno dobivam presenetljivo pogosto: ne, da bi lahko uživali v vseh njenih funkcijah ne potrebujete Huawei telefona. GT 7 deluje tako s telefoni Android kot z iPhonom. To je pri tej zgodbi precej pomembno, ker prava mala detektivska tabla mojega življenja pravzaprav nastaja v aplikaciji Huawei Health, kjer se srečajo podatki o ciklu, spanju, srčnem utripu, stresu, aktivnosti in regeneraciji. Nobena od teh stvari sama zase ne pove nič revolucionarnega, skupaj pa dobijo precej več konteksta. Seveda brez pomoči tehnologije zelo dobro vem, ali sem tisti dan vesela in sproščena ali bi bilo bolje, da se mi ljudje približujejo počasi in brez nenadnih gibov. Zdaj lahko pogledam še, kaj se je v teh dneh dogajalo v ozadju.
GT 7 sicer zna še precej več. Ponuja tudi več kot 110 načinov vadbe, pri teku spremlja tudi naprednejše kazalnike, kot so navpično nihanje, ravnovesje časa stika s podlago in moč teka, ima vodene mini vadbe s 30 vajami za deset delov telesa, sprejema klice in zna celo posneti glasovno beležko. Tokrat pa so me najbolj zanimale funkcije, ki so nekoliko tišje in neopazne. Tiste, ki nekaj tednov tiho zbirajo podatke in ti morda na koncu pokažejo nekaj, česar sama pri sebi doslej nisi opazila.
Po enem ciklu mi je pri vsem skupaj najbolj všeč prav to, da mi Huawei Watch GT 7 ne poskuša razložiti, katera verzija mene je danes prišla na vrsto. Mi je pa zanimivo temu, kar sem prej poznala predvsem kot »danes sem super« in »danes res nisem«, dodati konkretne podatke in pogledati, ali se iz njih izriše kakšen vzorec.
En cikel, ena ženska in očitno presenetljivo veliko različnih obrazov. Samo tisti »Pazi, grize!« emoji še vedno pogrešam.