Različni primeri v državah članicah, kot so Francija, Italija ali Belgija, pa so pokazali, da je odstotek žensk v upravah podjetij mogoče zvišati le z zavezujočimi in izvršilnimi ukrepi, kar se posledično pozna pri boljšem poslovanju podjetij.
Za več žensk na vodilnih položajih
Evropski parlament je pred dnevi razpravljal o poročilu, ki zahteva večje število žensk na vodilnih položajih v gospodarstvu.
Poročilo se nanaša na direktivo Evropske komisije, ki za vse države članice določa jasno evropsko strategijo za uresničitev skupnega cilja povečanja na 40% nezadostno zastopanega spola na položajih neizvršnih direktorjev. Ukrep naj bi veljal za uprave velikih družb, ki kotirajo na borzi.
"Ta predlog bo prispeval k večji enakopravnosti in socialni pravičnosti ter večjemu upoštevanju zaslug na trgu dela. Vplival bo na gospodarsko rast s celovito uporabo različnih znanj, spretnosti in sposobnosti. Predvsem pa je pomembno, da bo ta ureditev omogočila učinkovito izkoriščanje potenciala polovice populacije na najvišjih položajih odločanja v gospodarstvu," je v razpravi poudarila mag. Mojca Kleva Kekuš.
Prizadevanja za uvedbo ženskih kvot
Poročilo Evropskega parlamenta je okrepilo prizadevanja Komisije glede uvedbe ženskih kvot.
Evropska poslanka mag. Kleva Kekuš ob tem poudarja, da "vključitev večjega števila žensk v uprave večjih podjetij ni le problem demokratičnega primanjkljaja, temveč tudi zastopanja, saj gre za vprašanje uporabe talentov na trgu dela. Kvote so nujno in pomembno, a ne edino, orodje za spodbujanje večjega števila žensk na najvišjih položajih odločanja v gospodarstvu. Iz izkušenj iz različnih držav članic namreč vemo, da prostovoljni ukrepi ne zadostujejo."
Glavni dosežki poročila:
- direktiva velja za večja podjetja, ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in več kot 50 milijonov letnega prometa;
- direktiva ne velja za mikro, mala in srednja ter družinska podjetja;
- podjetja morajo uporabljati transparenten in pregleden izbirni postopek za imenovanje svojih članic in članov uprave;
- sankcije za podjetja gredo preko administrativnih kazni; podjetja, ki ne bodo ravnala v skladu z direktivo, bodo lahko izključena iz javnih razpisov kot tudi iz določenih programov financiranja iz evropskih strukturnih skladov;
- 40% cilj mora biti dosežen do leta 2018 (gospodarske družbe, ki so v celoti ali delno državna podjetja) oziroma do leta 2020 (zasebne družbe, ki kotirajo na borzi).