Ko razmišljate o svoji prihodnji službi, si verjetno poskušate predstavljati tudi čisto običajen delovnik. S kom boste sodelovali, kaj vas bo motiviralo in ali boste ob koncu dneva vedeli, komu je vaše delo pomagalo. Oglejte si video, ki je nastal v sodelovanju z UKC Ljubljana, kjer na ta vprašanja odgovarjajo ljudje z različnih področij, od zdravstvene nege in kirurgije do prehrane in podpornih služb.
Med odgovori o hitrih odločitvah, jutranji negi in pripravi obrokov se večkrat pojavi ista, a še kako pomembna tema odnosa do sočloveka. Ko pogovor nanese na to, kaj pri kandidatu iščejo, pa tega običajno ni mogoče enostavno razbrati iz življenjepisa, je odgovor kratek: »Predvsem empatičnost in sposobnost timskega dela.«
Ko največ pomeni to, da nekdo ostane ob vas
Kako je empatija videti v praksi, pojasni Amar Duraković, tehnik zdravstvene nege na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, ki ob delu študira zdravstveno nego v Novem mestu. Njegov dan vključuje jutranjo nego, terapijo in spremljanje pacientov na preiskave, pomemben del njegovega dela pa je tudi pomoč ljudem, ki jih je strah. Amar pove, da se v takšnih trenutkih posedejo s pacientom, ga primejo za roko in mu dajo občutek varnosti.
Prav medicinske sestre in zdravstveni tehniki so ob pacientih ves čas, zato jim pogosto zaupajo svoje težave in skrbi, ki jih nato prenesejo zdravnikom. Amarju veliko zadovoljstva prinese trenutek, ko pri sprva zelo prestrašenem človeku čez nekaj dni opazi izboljšanje.
Mag. Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg., glavna medicinska sestra v UKC Ljubljana, v videu poudari, da komunikacija spremlja vse, kar počnejo. »Z besedami lahko zdravimo, lahko pa strašno škodujemo,« opozori. V bolnišnici so način pogovora, ton glasu in pripravljenost poslušati še posebej pomembni, saj sogovornik pogosto čaka na novice, ki lahko spremenijo njegovo življenje.
Asist. Jurij Aleš Košir, dr. med., specialist abdominalne kirurgije na Kirurški kliniki UKC Ljubljana, v videu zato pojasni, da se pacientom novice vedno razloži počasi in razumljivo, saj tako informacije prejmejo umirjeno in jih lahko ustrezno predelajo. Začutijo tudi mirnost kirurga, ki bo poskrbel za njihovo zdravje. Ob tem pa ponudi še en namig, ki pride prav ob začetku vsake karierne poti: »Čeprav mora kirurg odločitve včasih sprejeti hitro, je treba znati tudi koga prositi za pomoč.«
Ekipa sega tudi onkraj bolniške sobe
»Vsak v obravnavi pacienta predstavlja svoj člen, in v kolikor je en člen šibak, lahko cela veriga popusti,« pomen sodelovanja opiše dr. Košir. Kako široka je ta ekipa se razkrije, ko pokukamo v bolnišnično kuhinjo. Tam po besedah dietne kuharice za okoli 1.700 bolnikov pripravijo približno 9.000 obrokov na dan. Klinični dietetiki medtem sodelujejo z zaposlenimi na oddelkih in pripravljajo prehranske načrte, na podlagi katerih kuharji prilagodijo hrano posameznemu bolniku. Svoje mesto imajo tudi podporne službe, ki skrbijo za odpravljanje težav z infrastrukturo in nemoten potek dela. Video tako odpre pogled v različne poklice, ki jih ob obisku bolnišnice morda sploh ne srečate.
Zgodba, ki ostane tudi po koncu izmene
Najbolj osebno plat poklica razkrije spomin Zdenke Mrak na čas, ko je bila še mlada medicinska sestra na usposabljanju na oddelku za opekline. Negovala je petletno deklico, katere življenje je bilo ogroženo. Še danes se spominja predanosti celotne ekipe in zdravnikov, ki so se tudi po službi vračali preverjat njeno stanje in oskrbovat rane. Deklica je preživela, sogovornici pa je ostal občutek ponosa, da je bila del ekipe, ki ji je lahko pomagala. Ko jo vprašajo, ali bi se danes odločila drugače, odgovori: »Če bi se še enkrat odločala za poklic, bi se odločila za poklic medicinske sestre.«
Če tudi sami razmišljate o poklicni poti v zdravstvu, si vzemite nekaj minut za njihove zgodbe, da dobite pristen vpogled v serijo najbolj zahtevnih, a tudi najbolj čustvenih poklicev. V teh zgodbah se prepleta strokovno znanje, odgovornost in možnosti za učenje, pa tudi čisto človeški trenutki, zaradi katerih zaposleni rade volje vztrajajo pri svojem delu.
