Te dvomi so skoraj popolnoma izginili, ko sem spoznala svoje so-hud jobovke. Med nami se je ob prvem srečanju vzpostavila prijateljska vez, ki se skozi naša skupinsko delo samo še poglablja. Kar naenkrat je bilo vse lažje. Nisem bila sama, ampak del močne ekipe.
Po prvem sestanku sem si še cel vikend ponavljala imena mentorjev ter sodelavcev: “Petra, Jure, Špela, Neja …”, in upala, da katerega ne zamešam. Pomembno mi je, da naredim čim boljši prvi vtis in se čim bolje izkažem. Ker prihajam s pedagoške smeri, pred tem pripravništvom še nisem imela “prave” delovne izkušnje na področju medijev ter marketinga. Pričakovala sem, da bo vse bolj strogo in hladno, vendar sem bila zelo pozitivno presenečena. Sprejeli so nas z odprtimi rokami in nas takoj “vzeli za svoje”.
Naše znanje, delo, ideje in izkušnje jemljejo resno, kar mi daje občutek vrednosti, zaupanja in dodatne motivacije za ustvarjanje. Še sama sem družbena omrežja dolgo časa dojemala bolj kot hobi in ne nekaj, iz česar si lahko zgradiš kariero. To se je v zadnjem letu čisto spremenilo, naše pripravništvo pa je to razumevanje še dodatno utrdilo, saj prvič vidim, kako lahko kreativnost, strategija in dosledno delo postanejo resen in odgovoren poklic.
Nikoli ne bom pozabila sestanka, ko smo zbirali ideje TikTok vsebin za Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na začetku pogovora smo bile vse tri bolj zadržane, veliko smo se tudi ponavljale. Po nekaj minutah pa se je začela prava “možganska nevihta”. Nisem več razmišljala, katera ideja je “prava” in katera “napačna” in šele takrat je nastal prostor za najbolj kreativne zamisli. Predlagala sem, da v videu uporabimo eno bolj znanih slovenskih pesmi, ki se pogosto predvaja tudi na gasilskih veselicah. Na moje presenečenje je niso vsi poznali, zato smo jo predvajale, kar pa se mi je zdel nadvse smešen prizor. Led je bil razbit in vsi smo se počutili bolj “domače”.
Ta projekt mi omogoča, da sem kreativna, radovedna in iznajdljiva, predvsem pa to, kar sem. Zanima me, kaj bom v sklopu tega projekta še postala. Naučila sem se, da smo vsi samo ljudje s skupnim ciljem in da pretiran strah ni potreben. No, v majhnih količinah še morda.
