Priznam. Vsake toliko me pošteno useče potreba po prenavljanju. Tako se je velikokrat že zgodilo moji sobi, dogajalo se je v mojem študentskem stanovanju v Ljubljani, in dogaja se tudi tu. V moji delavnici, mojem prostorčku, kjer lahko brez slabe vesti uporabim toliko rožnatega laka, kot želim.
Dajanje novega življenja prostoru je posebno doživetje. To sem prvič prav zares občutila letošnjo zimo, ko je Petite deco dobil nove prostore v Vrtojbi, sicer osrčju severno primorskih špedicij. Tipična pisarna, z visokimi omarami in škripajočimi temno rjavimi vrati na eni strani, in gromozanskimi kovinskimi mizami v neujemajočem se odtenku lesa na drugi, je potem v enem vikendu postala moje ustvarjalno zatočišče. Danes, me tu vsako jutro pričaka velika bela miza, ki je nastala iz tatovih rumenih desk, kopica washi tapa in random predmetov, ki sem jih mimogrede od koga posvojila. Tu so še vsi moji vintage ulovi in uspeli (ali neuspeli) ustvarjalni poskusi, ki so se nabrali preko leta.
Najnovejša ustvarjalnica, v kateri občasno gostim ustvarjalne delavnice
Pripravljena ustvarjalnica pred delavnicami izdelave mil
Umetninica dveh minut, ki je postala miza
Delavnica številka 1! <3
Ob njeni prenovi sem neskončno uživala. To je bila moja priložnost, ko sem lahko iz prostora naredila karkoli sem želela. No, ne ravno ... karkoli sem želela in s sredstvi, ki sem jih imela. Velikim očem, ki so verjele v moje predstave o končnih izgledih pohištva, ki so se ga drugi naveličali se lahko zahvalim za prostor brez praznih sten, police omar brez vrat in mizo iz desk in gradbenih stojal.
En izmed mojih prvih poskusov predelave stolov :)
Svojo delavnico obožujem. Še posebno takrat, ko v njej mrgoli pridnih rok mojih prijateljev in družine, ki mi včasih pomagajo pri izdelavi ustvarjalnih paketkov. Iz srca hvala vsem! :)
Pozdravčke iz ustvarjalnice,
K
Mojim izzivom lahko sledite na:
