Včasih sem v svoji rozasti drobižnici s perlicami v ravnopravšnjem odtenku pudraste zbirala kovančke. Sto tolarjev sem razdrobila v deset po deset ali v še kakšno enoto manj, bolj polna je bila, bolje je bilo. Gospa iz občine, v katero sem se prelevila na divanu v nonini dnevni sobi po svetu pač ne koraka s tanko in siromašno denarnico.
Danes v denarnici, ki je vedno bolj podobna mini torbici, zbiram kartice. Bančne, Pika, zdravstvene, turistične, za javne prevoze (doma in v tujini, ker nikdar ne veš kdaj zopet pride prav), ... Gotovine ne maram. Iz moje denarnice se navadno izmuzne prej kot jo utegnem pospraviti na mesto. Prava redkost je, če se v predalčku za gotovino najde kakšen bankovec, in še ta je na mestu navadno ravno takrat, ko svojo denarnico razglasim za pogrešano. Nesrečka pač.
Ravno včeraj sem si podarila novo ... Ker je iz prejšnje odletela ze velika večina perlic in bleščic, ki so še nedolgo nazaj povezane stale v obliki lepega metulja, k novemu domku četice mojih kartic pa so pripomogle tudi izkušnje, ki so se na blagajnah trgovin pokazale v obliki stalnega brskanja za pravo kartico (čeprav v resnici vedno plačujem le z eno) in vsake toliko še z nerodnim razkritjem njene celotne vsebine na tleh tik tak blagaje, ki se potem navadno hitro spremeni v tik tiiiiiiiik tak.
Včeraj sem si vzela čas in si na internetu naročila še eno. Kartico, se ve. Ker sem zapravljivka na mestu, tista nepopravljiva sorta, ki se v trenutku odloči za nakup 150€ dragih kopalk, čeprav je to znesek moje mesečne varčevalne rente, sem si mislila kako fino bi bilo, ko bi račun za poletna uživanja lahko ločila od tistega, ki oskrbuje moje ustvarjalne paketke Petite déco in malo šolo ustvarjanja, ki je nastala v njegovem imenu. Pol dneva sem namenila sestavljanju njene podobe in nastalo je tole ... Predplačniška Visa NKBM feat deklica.si s celo zgodbo v ozadju.
S Petrom Panom, Wendy in njenima dvema bratoma na desni, ker podobno kot Peter, tudi jaz nočem odrasti, z zajčkom Kobacajčkom na sredini in vintage kovčkom poleg njega, za vsa potovanja, ki me čakajo v kratkem, marjeticami, mojimi najljubšimi rožicami, francoskim besednim klišejem, v upanju da me kmalu zopet popelje pod palme francoske riviere in odrezkom washi traka, da ne pozabim na ustvarjalno plat mene, moje delavnice in ustvarjalnice ... 'Prav tako, ja?' Je rekel fant, ko sem mu z navdušenjem pripovedovala zgodbo moje nove Visa kartice ... Prav tako, dragi Anej!
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
