Poznate trenutek, ko z roko zaplavate po toplem zraku, s polnimi pljuči vdahnete vonj sveže pokošene trave in prvič v sezoni, noge potočite v modro zeleno vodo? ... oh. Il piccoli piaceri. Tisti drobni dari življenja, ob katerih vsakdan dobi novo razsežnost. Nov vsakdan in njegovo novo razsežnost mi je ta vikend predstavil Renault Captur ... ko je štiri zelo široke nasmehe popredalčkal v en evtomobil, poln novih spominov.
Resnično veliko sem premišljevala, kako bi občutke preteklega vikenda strnila v besede. Pravzaprav se mi je tu zataknilo tudi sedaj, ko pred ekrano čepim že petnajst debelih minut, čeprav sem v mislih načrtovala, kako bom povedala ...
Trenutek, ko sem ugotovila da mi je v prtljažniku udobno ...
Foto: Špela Lutman
... in trenutek, ko nisem hotela ven iz njega
Foto: Špela Lutman
Kakorkoli, besede bo tokrat zamenjal posnetek mojega vikend doživetja s Capturjem ... ki me je od Duletovega rojstnega dne (vse najboljše Duši) peljal na koncert Bajage in slackline v Bovcu, od tod na veslanje iz Srpenice in igranje golfa nekja na poti, sladoleda v Kobaridu in večernega poziranja na Koradi v Goriških Brdih.
Ker se za takšne trenutke, enostavno ne najde dovolj lepih besed ... se najde pa posnetek, ki opiše vse, ... do zadnje pikice.
Foto: Špela Lutman
Mojim izzivom lahko sledite na:
Ostalih prispevkih iz mojega HUD JOB bloga
