Prvi pes ki smo ga imel je bil Doberman, krasen pes, mehek karakter, je imel pa grdo navado, da vedno ko je prišel kak obiskovalec in se je usedel, mu je dal gobec k jajcom, in je tako stal lahko 2 ure, gostje pa presrani do kosti.
Umrl star 11 let.
Potem smo imeli Belgijskega ovčarja, najbolj zanimiv pes kar sem jih kdaj videl, bil je popolni samotar, če je prišel kak pes do njega se je umaknil. Bil dober pes, ki je imel nesrečo da je pri 7 letih oslepel na obe očesi, ker je imel tumor v možganih, zato smo ga poslali v lepše kraje

.
Sedaj imam pa Nemca, kolebal sem med Labradorcem ali Zlatim ali pa med Novofundlancem. Labradorci so preleni debeluhi, Zlati in pa Novofundlanci so mi bili simpatični, ampak ko sem videl svojega psa- v skupini še drugih bratov, sem vzel žogico in jo vrgel po pesjaku - in sem rekel, tisti ki jo bo šel pujn, pomeni da je radoveden in ga bom vzel, in edin moj pes je šel po žogico, in sem ga vzel.
Moram priznat, ko postavim druge pasme obok mojega psa, zgledajo tisti psi kot fičo proti Ferrariju. Nekoč ko bo moj pes umrl, si želim imeti Border Collieja, ampak vem koliko se moraš ukvarjati z njimi, zato nevem če bom imel toliko časa. Bom imel pa enega velikega psa, pa enga Jacka Russla zraven.
Cause the sweetest kiss I ever got, is the one I've never tasted.