Kje smo jo kupili - ne vem; je prišla k hiši pred mano (jaz sem prišla k hiši pred sedmimi leti

)
Koliko je stara - ne vemo, ampak več kot 10 let gotovo, ker ni bila mladiček, ko so jo dobili.
Kletka - velikost je odvisna od tega, če jo redno spuščaš. Rabi namreč dosti gibanja. Ampak če lahko vsak dan teka po stanovanju, je lahko kletka tudi manjša. V kletki pa mora vsekakor imeti še eno manjšo leseno hiško, da se skrije noter - in ta mora biti res majhna, ker se počuti bolj varno, če se nekam stlači in nima prostora nad sabo.
Sicer je pa zame res idealna živalca. Podnevi bolj ali manj spi, pozno popoldne ali proti večeru jo spustimo iz kletke in preden gremo spat, jo spet ujamemo in damo v kletko. Ponoči občasno rogovili, ampak smo se navadili (itak ni v tisti sobi, kjer spimo in se ne sliši dosti).
Glede cartanja so činčile zelo različne. Naša ni rada v naročju, če pa sedeš na tla, rada pride k tebi, pleza po telesu in se pusti božat - ne pa tudi ujeti. Kadar jo lovim, da jo spravim v kletko, rabim posebno taktiko, da je ne prestrašim ... in potem se izkaže, da je še vseeno raje v mojem naročju kot pa v kletki, ker se me oklene z vsemi štirimi
Stanovanje je deloma zaščiteno pred grizljanjem (kabli so varno skriti, tam kjer niso - okrog tv-ja - pa pazimo, da ne skoči tja. Itak ni nikoli zunaj brez nadzora). Zverinica točno ve, kaj sme in česa ne ... včasih provocira in se približuje televiziji in gleda, če smo jo opazili in jo bomo kregali.

Da bo kak vogal pohištva obgrizljan, se pa pač sprijazniš. Bolj pomembno je, da imaš vse omare do tal in da zadelaš vse reže ob pohištvu - ker se strašno rada skriva v najbolj nedostopne kotičke in jo lahko iščeš tudi par ur. Je veliko bolj drobna kot se zdi zaradi vse tiste dlake - stlači se v parcentimetrske reže, za katere si ne bi mislil, da bo lahko zlezla noter.
Sicer pa najraje pleza po nama, ko leživa pred tv-jem in žica arašide (neslane seveda). Hranimo jo s kupljeno hrano za činčile, čeprav je strašno izbirčna in iz mešanice briketov in zrnja izbrska samo tisto, kar je njej všeč. Priboljške dobi, ko si jih zaželi (prihranite mi moraliziranje - jaz tudi ne živim samo od zelenjave in nemastnega mesa).
Še en plus: činčila ne smrdi. Pije zelo malo, zato tudi malo lula, drekci so pa suhi in ne smrdijo. Res pa jih spušča nekontrolirano po celem stanovanju - to pač posesaš. Lula pa vedno na isto mesto - dali smo ji eno staro brisačo v kopalnico (opazili smo, da se je polulala na kakšne cunje, ki smo jih pustili v kopalnici na omari in zdaj torej pazimo, da oblačila pospravljamo, na omari pa ima staro brisačo za ta namen).
Na spletu je precej člankov o činčilah ... nekaj je uporabno, nekaj manj. Najbolje se je poglobiti v svojo žival in videti, kaj ji paše - ni vse tako, kot piše v teoriji. Konkretno naše prav nič ne moti vročina (nekateri članki svetujejo dajanje ledu v kletko poleti) - najraje sedi na radiatorju, ki je tako vroč, da se ga še dotakniti ne moreš. Prav tako zna odlično presoditi globino in višino - če se zapleza na kakšno omaro, pogleda dol, vidi, da je globoko in gre raje po drugi poti nazaj dol. Če je pokrov wc-ja zaprt, skoči gor, če ni, skoči točno na rob (ok, tu ne svetujem eksperimentiranja, ker ni vredno tvegati - ampak mi smo prebrali, da je treba vestno pokrivati wc šele potem, ko je že dokazala, da obvlada spretnost).