Rada bi iskrene odgovore, saj je moja edina želja trenutno da si oprostim in najdem nazaj smisel tega lepega sveta.
Kar nekaj let sem bila v razmerju s fantom, ki se je bal zveze in kakršnekoli čustvene naveze, kljub vsemu sva kar nekaj let peljala odnos vendar uradno nikoli nisva bila skupaj, čeprav sva vse stvari počela, kot najbolj zaljubljen par, vendar vsakič ko je zadeva prišla do resnih debat je bila cela štala, enostavno je rekel da ni zaljubljen in da noče imeti punce in pika.
Zaljubljena, kot sem bila sem vseeno vstrajala. Med poletjem pa sem spoznala fanta, ki mi je po vseh teh letih zamajal tla pod nogami, kar sem temu fantu s katerim "sem bila" tudi povedala, ampak je bil njegov odgovor da naj počnem kar si želim in naj najdem vezo katero sem si vedno želela.
Po vsej tej zmedi v moji glavi sva šla na pavzo oz. sva odnos zaključila... v tem zelo kratkem času pa sem se predala temu drugemu fantu iz čistega obupa in želje po tem, da imam končno fanta in osebo katera se ne bo bala razmeja.. na žalost ali srečo sem takoj nasledni dan vedela da sem naredila napako.
V tem času pa mi je ta prejšnji fant v katerega sem zaljubljena pisal, da je po vseh letih prišel do spoznanja da sem prava in da mu je žal da je čakal tako dolgo in da bi rad z menoj začel od začetka, da nadoknadiva čas ki sva ga izgubila...
Seveda, iskrena kot sem ne moram živet s slabo vestjo zato sem mu svojo nepremišljeno dejanje tudi povedala. Kljub prepiranju in očitanju nekaj dni sva se vseeno odločila, da poskusiva nadaljevati, saj v tem primeru nisem varala ampak vseeno..
Sedaj sva skupaj po par dni in je res vse sanjsko potem pa spet dobi predstavo kako sem bila z drugim in spet gre in govori, da žal ne more blabla...
Potem spet prideva nazaj in zadeva se po kakšnem tednu spet ponovi in vsakič znova prizadaneva drug drugega...
Ja po vsem napisanem vem morala bi it vsak po svoje, ampak tok kot sem v naju prepričana nisem bila še v nič, saj ni stvari v kateri se nebi ujela in ne pozam para, ki bi se po tolkih letih razumel kot midva... ampak se bojim, da moje "napake" ne bo pozabil nikol... rada bi mu povedala, da sem ga vsa leta čakala, ker on ni vedel kaj bi in da sem se žal po vsem tem času udala.. v njegovih očeh sem najslabša oseba trenutno in res ne morm živet z občutkom, da sem naju uničla in ga prizadela...
PROSIM, za mnenje, ker trenutno res ne najdem izhoda
