Živjo,
za revijo o starševstvu (imena revije ne bom napisala, da ne brezplačne reklame) pišem članek o laganju otrok. Ne o običajnem, ko otroci lažejo, da bi se izognili kazni ali tu in tam zaradi pozornosti, ampak o laganju otrok, ki je postalo vsakodnevno, kronično. Da bi bolj razumeli zakaj pride do tega me zanimajo zgodbe. Želela bi predstaviti zgodbo nekoga, ki je kot otrok nadpovprečno lagal.(Kaj je pripeljalo do tega? Kakšne so bile posledice? Zakaj ste to počeli? Ste si želeli prenehati z laganjem? )Zanima me tudi zgodba starša, ki ima otroka, ki veliko laže. Kako se soočate s tem problemom ?
Ime lahko spremenim, lahko pa mi pišete tudi na mail: lucija.zizek@gmail.com
Za morebitne odgovore se zahvaljujem.
Lep pozdrav, Lucija
Neprestano laganje v otroštvu
Re: Neprestano laganje v otroštvu
mislim da tak otrok laže, ker hoče delovat idealno in istočasno dobit vse kar si želi. otrok misli da se bolj splača lagati kot govorit resnico. mogoče ker ni izkusil tako negativnih poseldic da bi ga izučilo, in to tako dolgo da mu je laganje prešlo v navado. hkrati pa se mora naučit da ti v življenju ni treba biti idealen in noben tega ne pričakuje.
hej norci 
-
Green Cookie
- Kofetarica
- Prispevkov: 568
- Pridružen: 01. Okt. 2013 1:10
Re: Neprestano laganje v otroštvu
enkrat sem brala en ful zanimiv članek na to temo.
uglavnem pride do tega, ker ko otrok pove resnico, je kaznovan. in ker vemo, da so otroci pametni, razmišljajo v stilu..---> bil sem kaznovan, ker se povedal po resnici, torej je bolje da se zmislim, oz moram zlagat. Očitno sem naredil nekaj narobe, ko sem povedal resnico, ta ni dobra.
In tu je kriva predvsem vzgoja staršev, ker na neprimeren način kaznujejo otroke, ko le te povejo resnico.
Sicer ne govorim, da vsi primeri izhajajo iz tega. Jaz sem npr. veliko lagala, ko sem bila majhna, tja nekje do tretjega, četrtega razreda. To so bile povsem nepomembne laži, npr. namesto da sem bila pri babici, sem rekla da sem bila pri teti, namesto v kranju sem bila v mariboru, moja mami ni francka pač pa micka, oči ima namesto 30 33 let, ipd. Skratka, zelo nepomembne stvari, res se mi ne sanja, zakaj.
uglavnem pride do tega, ker ko otrok pove resnico, je kaznovan. in ker vemo, da so otroci pametni, razmišljajo v stilu..---> bil sem kaznovan, ker se povedal po resnici, torej je bolje da se zmislim, oz moram zlagat. Očitno sem naredil nekaj narobe, ko sem povedal resnico, ta ni dobra.
In tu je kriva predvsem vzgoja staršev, ker na neprimeren način kaznujejo otroke, ko le te povejo resnico.
Sicer ne govorim, da vsi primeri izhajajo iz tega. Jaz sem npr. veliko lagala, ko sem bila majhna, tja nekje do tretjega, četrtega razreda. To so bile povsem nepomembne laži, npr. namesto da sem bila pri babici, sem rekla da sem bila pri teti, namesto v kranju sem bila v mariboru, moja mami ni francka pač pa micka, oči ima namesto 30 33 let, ipd. Skratka, zelo nepomembne stvari, res se mi ne sanja, zakaj.
Re: Neprestano laganje v otroštvu
Green Cookie škoda, da ne veš zakaj. Ravno takšne stvari me zanimajo. Ko otrok nima nobene koristi pa vseeno laže.
-
Green Cookie
- Kofetarica
- Prispevkov: 568
- Pridružen: 01. Okt. 2013 1:10
Re: Neprestano laganje v otroštvu
ne samo da ni koristi, učasih si zaradi teh "nepomembnih" laži še na slabšem, kot ostali.
Se mi še dandanes znajo zgodit take stvari. Pa verjemi da nočem tega, nikakor to ne počnem namerno!!! Ampak zdi se, kot da bi preklopila na "drugo osebo v meni".
Npr. grem k zdravniku, me vpraša, koliko časa že imam težave. Namesto 5 mesecev rečem 3mesece, čeprav sem imela na jeziku 5 mesecev! Ampak bleknila sem nekaj povsem drugega, čisto nehote. Ko me vpraša, kako zgledajo težave, spet opišem malo drugače. In takoj ko se zavem, kaj sem rekla, mi je zelo neprijetno povedat, da to ni res, in potem vztrajam pri tem (da ne ispadem čudna, ampak v bistvu sem). Dobim drugačno diagnozo in nikoli se ne pozdravim.
Sicer je tega bistveno manj kot v otroštvu, ampak se še zmeraj zgodi sem pa tja. In res je vse to nenamerno, kot da me nekdo ugasne in nekaj drugega govori iz mene.
Sem si zaradi tega že poiskala strokovno pomoč, vendar se je tam zgodilo podobno zgoraj opisanemu. Povedala sem za totalno druge težave, ki jih nimam in izpustila te, zaradi katerih sem dejansko prišla. In grem domov z odgovorom, da z mano ni nič narobe.
Ja, vem da sem čudna, ampak bi bila tudi jaz zelo vesela, da se to neha. Sem imela zaradi tega tudi težave s partnerjem, ampak se je nekako navadil.
Se mi še dandanes znajo zgodit take stvari. Pa verjemi da nočem tega, nikakor to ne počnem namerno!!! Ampak zdi se, kot da bi preklopila na "drugo osebo v meni".
Npr. grem k zdravniku, me vpraša, koliko časa že imam težave. Namesto 5 mesecev rečem 3mesece, čeprav sem imela na jeziku 5 mesecev! Ampak bleknila sem nekaj povsem drugega, čisto nehote. Ko me vpraša, kako zgledajo težave, spet opišem malo drugače. In takoj ko se zavem, kaj sem rekla, mi je zelo neprijetno povedat, da to ni res, in potem vztrajam pri tem (da ne ispadem čudna, ampak v bistvu sem). Dobim drugačno diagnozo in nikoli se ne pozdravim.
Sicer je tega bistveno manj kot v otroštvu, ampak se še zmeraj zgodi sem pa tja. In res je vse to nenamerno, kot da me nekdo ugasne in nekaj drugega govori iz mene.
Sem si zaradi tega že poiskala strokovno pomoč, vendar se je tam zgodilo podobno zgoraj opisanemu. Povedala sem za totalno druge težave, ki jih nimam in izpustila te, zaradi katerih sem dejansko prišla. In grem domov z odgovorom, da z mano ni nič narobe.
Ja, vem da sem čudna, ampak bi bila tudi jaz zelo vesela, da se to neha. Sem imela zaradi tega tudi težave s partnerjem, ampak se je nekako navadil.
Re: Neprestano laganje v otroštvu
Zanimivo. V diplomski na tem naslovu http://dkum.ukm.si/Dokument.php?id=22688
piše nekaj o tem, da imajo ljudje, ki več lažejo več bele snovi v možganih. Avtisti, ki so znani po tem, da ne zmorejo lagati, je imajo zelo malo.
piše nekaj o tem, da imajo ljudje, ki več lažejo več bele snovi v možganih. Avtisti, ki so znani po tem, da ne zmorejo lagati, je imajo zelo malo.
Re: Neprestano laganje v otroštvu
Jaz sem se pa v vrtcu lagala tovarišici, da imam kužka. Vedno sem jim pripovedovala kakšen je ta moj kužek in kakšne prigode o njemu 
Verjetno zato, ker sem ga tako želela, pa sem se zasanjala kako bi bilo..
Verjetno zato, ker sem ga tako želela, pa sem se zasanjala kako bi bilo.. 
Re: Neprestano laganje v otroštvu
Js sem si pa v vrtčevskem obdobju (in malo še na začetku osnovne šole) ves čas izmišljevala kakšne male laži- recimo ko sem doma propovedovala, kaj se je dogajalo v vrtcu, sem še dodala kakšno stvar, da je naredilo zgodbo bolj zanimivo 
Ampak če mal pomislim, to še dandanes marsikdo počne (če ne celo jaz- nezavedno), da rahlo prenapihnejo zgodbo s prejšnjega žura recimo. Da izpade vse finofajn in nasploh awesome, čeprav ni bilo nič posebnega
Ampak če mal pomislim, to še dandanes marsikdo počne (če ne celo jaz- nezavedno), da rahlo prenapihnejo zgodbo s prejšnjega žura recimo. Da izpade vse finofajn in nasploh awesome, čeprav ni bilo nič posebnega
See I'm so far off the map the sun is shining... 
Re: Neprestano laganje v otroštvu
Osebno poznam enega fanta,ki laže bolj hitro kot misli. Vsaka izrečena beseda je laž... tako zelo dobro laže,da mu verjameš vse kar reče in na koncu se izkaže za čisto laž. V življenju nisem srečala še nobenega,ki bi tooooolllliko lagal kot on.
Ne vem zakaj je temu tako ... potuha staršev od otroštva (sedaj je star cca35let) in ja še vedno laže kot pes teče. Predvsem tako "omreži" kakšno punco, se dela pred drugimi,da je oh in sploh super dečko,ki pa v resnici ni-daleč od tega.
Ne vem zakaj je temu tako ... potuha staršev od otroštva (sedaj je star cca35let) in ja še vedno laže kot pes teče. Predvsem tako "omreži" kakšno punco, se dela pred drugimi,da je oh in sploh super dečko,ki pa v resnici ni-daleč od tega.