Ima me rada a zavrača, ker nisem vegetarijanec in...

[Kenzo]

Z mojo (bivšo) punco sva se spoznala po enem spletu naključij in se že ob prvem srečanju ujela. Oba pa sva imela prej več razočaranj v zvezah in sva zato vstopila v novo zvezo bolj previdno, nisva si niti upala pomisliti, da bi lahko kaj bilo resnega...Ona je bila v prejšnji zvezi skoraj zlorabljana, varana in dolgoletni partner jo je zapustil, ko je hudo zbolela. Med težkim in večletnim okrevanjem in samskostjo je iskala "smisel", kot ga iščemo vsi in se zelo spremenila, postala vegetarijanka in odprta za druge religije in mišljenja. Ko sva se začuda spoznala, sva bila presenečena, kako so najini pogledi na marsikaj podobni in kot da si bereva misli. Zaljubila sva se. Še preden sva začela s spolnimi odnosi, mi je nekega dne žalostna priznala, da ima genitalni herpes...in da jo lahko pustim, če hočem...Bil sem šokiran, nisem vedel, da je lahko herpes tako hud...In vendar, do nje sem čutil nekaj tako močno kot še do nobene. Sva "tvegala" in bilo je krasno, verjetno najboljši seks do sedaj v življenju. Začela sva verjeti, da sva se »končno našla« po toliko letih, ona 35, jaz 38. A seveda se je spet zapletlo... Pogosto je imela občutek, da še vedno mislim na svoje bivše in da jo bom pustil…Pa nisem tega niti pomislil, toliko mi je pomenila. Nato se je ona odločila, da me po 6 mesecih pusti in »prehiti». Kljub temu sva se še večkrat slišala in videla, kot prijatelja, in vendar so bile iskrice še vedno tu, priznala je, da jo to muči, ker si želi, pa ne more???. Mislil sem, da se ne bi z nobeno žensko nikoli poročil, a z njo bi se, imel otroke…Prosil sem jo za roko in me je zavrnila. Njen razlog za to je bil, da ne bi mogla živeti z nekom, ki je meso (nisem "čisti" vegetarijanec, vendar jem meso bolj redko), da preveč govorim o denarju (sam nisem imel takega občutka, a bo te že res….) in da imava mogoče različne poglede na vzgojo otrok. Rekla je, da me ljubi in se z nikomer ni počutila tako lepo, a da ne more…
Razumel bi, če ne bi bilo med nama nobenih čustev, a sva se ujemala osebnostno, v postelji in čustvih. Ne razumem, kako lahko ljudje zavržemo ljubezen zaradi tega, ker pač nismo »čisto isti«, ker nikoli nista dva čisto »kompatibilna«, sprejemati bi morali tudi razlike. Ljubezni ne najdemo na vsakem koraku, ovinku in kdo ve, kdaj nas spet sreča…
Tega ne razumem, še vedno, po več mesecih, in vsak dan je živa muka, bolečina, ko pomislim na njo…
Prosim za kak nasvet, če ima kdo podobno izkušnjo ali mnenje…
Najlepša hvala!

[slovenc79]

jaz mislim, da je tuki ali se treba pogovorit, če ne zaleže it, ali pa se vdat in sprejet njeno ideologijo.
seveda se ne gre samo za to da ješ meso, ampak ona očitno v tebi vidi nekoga ki podpira da se živali ubija za hrano, njena ideologija pa pravi da se tega ne sme počet, da je treba rožice jest itd..
tvoje mnenje je pa pač tvoje mnenje. na silo spreminjat in ne jest mesa je brezveze, ker pač to nisi ti in tvoja ideologija.
jaz bi se pogovoril in ji povedal svoje mnenje, zakaj jem meso (pač, jaz ga jem).
če pa se ne bosta strinjala, prilagodila svojih mnenje, pa ne vem.. jaz bi se o takih stvareh pogovoril še med spoznavanjem in ne bi šel dlje v tem primeru, ne ko sem že zaljubljen, tko da si ubistvu ne predstavljam te situacije pri sebi.

[kikyca]

Osebno mislim, da ni pri njej tukaj toliko problem v tem da nisi čisti vegeterjanec ali da imata različne poglede pri določenih stvareh ampak so to samo neki izgovori. Občutek imam, da njo v resnici preganja preteklost in ni še čisto "okrevala" kar je v prejšnji zvezi doživljala, posledično jo je še zmeraj strah se popolnoma sprostit in zaupat nekomu, da ne bo še enkrat prizadeta in dala skozi to kar je prej. Lahko jo posedeš in se poskusita še malo odkrito pogovarjat ampak nekaj na silo tud ne gre, v najslabšem primeru ti pa pol res ne bo preostalo drugega kot da jo pustiš pri miru in greš dalje svojo pot.

[trust]

..

[Tearjerker]

Js se čist strinjam s kikyco, tole o vegetarijanstvu je zgolj kamuflaža, izgovor. Poznam precej vegijev, pa sem do zdaj naletela na zgolj dve vrsti dojemanja ujemanja v načinu prehranjevanja:
a) al si tolk vegi, da niti pomsilit ne moreš, da bi bil z nekom ki ni ali
b) si vegi zase in te prehrambene navade partnerja ne tikajo in se v njih ne vtikaš.

Tak da žal, tukaj je nekaj globljega vzrok. Glede na to da pišeš da je nekaj skoz študirala o tebi in bivših je več kot očitno da ima ženska velike probleme s samozavestjo, glede na to v kaki zvezi je bila kot opisuješ, niti ni tako čudno. Ne vem, mogoče se motim, ampak meni se bere ženska zelo nevrotična in nesigurna, glede na to da si ji, kot praviš ves čas dajal vedeti da je zate ena in edina.

No, pa še to, kompatibilnost je ZELO pomembna v zvezi, sploh če se zadeva stvari kot je vzgoja otrok. Seveda sprejemaš razlike, ampak vsak zase si ''določi'' kako daleč se bo pri tem prilagajal partnerju. Ampak pri nekih življenjsko pomembnih zadevah pa ni veliko lufta.

[Kenzo]

Slovenc 79, o vsem skupaj sva se z njo res zelo dosti pogovarjala, vendar nisva uspela priti do skupne rešitve, razen ugotovitve, da imava drug drugega res rada. Kar je potem meni najbolj težko za razumeti...
Za vegetarijanstvo pa tako, da že nikoli nisem kaj dosti jedel mesa, druženje z njo pa mi je dokončno, če lahko tako rečem, "odprlo oči" in ne jem več mesa. Ona je pa to razumela samo kot mojo finto... Svojih prepričanj ne bi spremenil samo zato, da bi žensko dobil ali se ji celo lagal. Pravzaprav vidim, da mi kot "vegiju" nič ne manjka.
Kykica in Tearjerker, mogoče imata res prav, da še ni opravila s svojo preteklostjo...meni ni hudo govoriti o svoji preteklosti (pa sem se trudil ne govoriti), ker so tudi spomini del našega življenja in bi potem z "brisanjem" dobrega in slabega pravzaprav brisal svoje življenje...ona pa se je vedno s težkim srcem in muko spominjala svojih preteklih let...Kot eni pravite, da je kompatibilnost res zelo pomembna, se popolnoma strinjam, ne moramo se z vsakim pogovarjati, spati, kaj šele se zaljubiti...in vendar sva midva imela to vse. Pri vsem ostalem, po moje, pa je pač prilagajanje, vsak mora malo odstopiti, ona pa niti koraka...Pa saj ni popolnih, da si bomo v istem pri vsem, četudi si bomo podobni pri vzgoji otrok, se bomo skregali kdaj pri urejanju stanovanja, denarju, stotniah stvari...ŽJaz ne bi nikoli mogel žrtvovati ljubezni zato, da bi potem enkrat "mogoče" našel eno, s katero bi se še ujemala v vsem, ampak, le kdo ve, če bi bila tu tudi ljubezen, čustva...malo verjetno...

[slovenc79]

sej se ne gre za prehrano. gre se za načela. na to stvar, ki je ubistvu kr pomembna, imata različne poglede.

tvoja odločitev, ampak jaz z njo ne bi bil.. tudi pri teh letih ne. mislim da bi lahko našel bolj razumno osebo in spoštljivo osebo.. če jo moti da ješ meso, ima očitno več ljubezni do svoje ideologije kot do tebe.

[pohorc]

Meni deluješ kot zrel, resen moški, ki si želi resne zveze in ki je pripravljen za to tudi nekaj narediti. Že to, da si se spustil z njo v spolne odnose, kljub herpesu, kaže, da ti zanjo res ni vseeno. Bojim pa se, da si naletel na žensko, ki nosi s sabo celo vrečo problemov, ki jih uporablja kot nek butast izgovor, da odvrača tebe, kajti nisi je povsem prepričal, da si pravi zanjo, in je verjetno tudi ne boš. Meni te njene fore ne delujejo nič drugačne od izgovorov presranih najstnic; so zelo butasti, po domače povedano. Daj ji nekaj časa čisto mir in videl boš, koliko te dejansko pogreša. Pa če te slučajno ne bo poklicala, se ne sekiraj, ljubezni pač ne moreš forsirati in če ji ne potegne, ji pač ne. Enkrat ji bo že še žal, mislim pa, da kar kmalu.

[Boris]

Prosil sem jo za roko in me je zavrnila. Njen razlog za to je bil, da ne bi mogla živeti z nekom, ki je meso (nisem "čisti" vegetarijanec, vendar jem meso bolj redko), da preveč govorim o denarju (sam nisem imel takega občutka, a bo te že res….) in da imava mogoče različne poglede na vzgojo otrok. Rekla je, da me ljubi in se z nikomer ni počutila tako lepo, a da ne more…

Samo ugibam.
Morda nisi preveč govoril o denarju, ampak premalo o čem drugem.
Morda je ne moti toliko, da ješ meso, ampak odnos, ki ga imaš do živali na krožniku. Morda bi lahko načela pošteno debato o odnosu, ki bi ga zaslužile rastline v primerjavi z odnosom, ki bi ga zaslužile živali.
Morda je beseda mogoče v tvojem odstavku bolj pomembna od česa drugega.

Razumel bi, če ne bi bilo med nama nobenih čustev, a sva se ujemala osebnostno, v postelji in čustvih. Ne razumem, kako lahko ljudje zavržemo ljubezen zaradi tega, ker pač nismo »čisto isti«, ker nikoli nista dva čisto »kompatibilna«, sprejemati bi morali tudi razlike. Ljubezni ne najdemo na vsakem koraku, ovinku in kdo ve, kdaj nas spet sreča…

Ena od verjetnosti:
Če človek ni dovolj miren v sebi in ne zna najt miru sam s seboj in ga tudi noče najt, išče/pričakuje partnerja, ki mu je v zanj pomembnih lastnostih/ambicijah dovolj podoben. S takšnim partnerjem potem počnejo stvari, ki jih toliko zamotijo, da začasno sprostijo napetost, ki bi jo sicer doživljali, če bi te dejavnosti opravljali sami.
To (moje) pravilo ni za posplošit na vsakogar.

Tako da, če slučajno spada v to množico, bi se s teboj bolje ujela, če najde mir v sebi. Seveda to pomeni, da si ga mora najprej želeti najt.

Meni osebno je na veliko potenco bolj pomembno, če lahko partnerja en drugega podpirata pri opravljanju hobijev in dela ter si pomagata izboljševati svoje lastnosti, kot pa da sta si v lastnostih in hobijih enaka.

Kakšna je partnerska ljubezen ljudi, ki od partnerja zahtevajo, da si delijo hobije? Kaj naredijo z odnosom, če partner po mnogih letih zamenja hobi, ker recimo da želi v življenju malo raznolikosti?

[Laika]

Moje iskreno mnenje je, da ne ve kaj bi rada. Prehranjevanje pa ja ni razlog, zakaj z nekom ne bi bil, če ti nje ne siliš, da je meso ne vem v čem je problem. Če si ti njo sprejel kot vegeterijanko, naj te ona sprejme kot nevegeterijanca. V zvezi se je treba sprejemati in dopolnjevati.

Različni pogledi glede vzgoje otrok? Resno? Za vse se je treba pogovoriti, otroka se vzgaja skupaj, četudi nismo vsi istega mnenja.

[trust]

..

[Sarissima]

Trust, za spremembo se strinam s tabo. Različne prehranjevalne navade znajo bit problematične v zvezi. Js nisem niti slučajno vegetarjanka, ampak jem ogromno zelenjave in malo mesa. Moj pa pred 5 leti ni pojedel niti mesa če se je slučajno tikalo zelenjave. Zdaj se je malo unesel, občasno poje že kak griz surove paprike, zelene solate brez kisa itd. Ampak je še vedno muka, ker jaz poleti jem praktično samo zelenjavo, in potem je večno vprašanje, kaj naj pa on je .
Se pa VSE da rešit če je volja.

[Laika]

Saj nisem rekla, da je enostavno, seveda ni enostavno, še zdaleč. Sem pa rekla, da se z voljo do zveze in partnerja vse da rešit.

[haley]

To ni tko lahko živet z nekom, ki je drugačno hrano kot ti, moraš vedet, če te vegetarjanka vidi z zrezkom na krožniku trpi zraven tebe, ker se ji žival smili, potem kuhat je treba za vsakega posebej, jest se nebi šel tega, nerazumem tud tega kako se čez noč lohka človek spremeni

No no...jaz nisem tko grozna vegetarijanka kot si ti tle opisal.

[s0nckic4]

jaz sem pa že hodila z orto vegetariajncem, pa sem sama mesojedka. in prehrana nobenemu ni predstavljala problema. to je pa treba za 2 skuhat je pa minimaln problem. kaj pa folk, ki ima alergije itd.

jaz s takim diktatorskim človekom ne bi mogla bit. dvomim, da je ona tako diktatorska samo pri hrani. tisto bi pa potem lahko zamajalo in ogrozilo prihodnost zveze.