Upam, da se bo dal komu brat mojo zgodbo...
Zaljubila sem se v napačnega! Je človek, katerih se po navadi izogibamo saj vemo kakšni so. Vemo da jim je vseeno za vse, vemo, da nebo trajalo pa vseeno me je takooo očaral. Pokazal je zanimanje zame. Ves čas sem se spraševala, če mu smem zaupati? Če je vredno žrtvovati toliko za zvezo, ki nemore trajati.
Začela sva zvezo Bila sem tako srečna. Moja ljubezen je bila močnejša kot kdajkoli... Niti sekunde nisem zdržala brez da bi pomislila nanj. a vedno je v ozadju čepelo tist moj dvom. Drugačen je od drugih. Zelo težko je razumeti njegovo početje kaj šele njegova čustva. Sklenila sem mu zaupati in nehala razmišljati na najslabše možno..
Potem me je kar naenkrat pustil...
Ničesar mi ni povedal.. ničesar
šla sva na kavo da bi se pogovorila. Izvedela sem da je zaljubljen v mojo prijateljico že od vsega začetka. Novica me je zadela tja kjer najbolj boli. Od tega je že skoraj dva meseca pa se vsak dan komaj privlečem čez dan. Počutim se hujše kot kadarkoli. Ves čas čutim bolečino v prsih in cmok v grlu. Sem zelo nesocialna in spreminjam se da bi pobegnila osebi kakršna sem nekoč bila. Želim da se to nebi zgodilo. Že samo moja osebnost me spominja nanj. Postala sem nekaj kar nikoli nisem bila... Kar nikoli nisem želela biti. Če nemore biti hujše... Delava na istem delovnem mestu. Skupaj.. Vsak dan ga gledam in odločila sem se da mu oprostim. Ne sprašujte zakaj.. Sedaj se obnašava kot da se nič ne bi zgodilo ampak samo da ga pogledam me boli. Nemorem si ga izbiti iz glave. Še zmeraj ga ljubim in postaja vedno hujše namesto da bi postajalo lažje. In še kar upam, da se bo kdaj vrnil k meni ampak vem da se nebo. Ves čas se počutim kot da bom ravnokar izbruhnila v jok ki mu nikoli nebo konca.
Poveš nadrejenim iskreno, da razmišljaš o menjavi delovnega mesta , vendar se ti zdi nepošteno, da bi ti morala biti tista, ki odide? Če imaš kakšno prijazno šefico, bi morda lahko dosegla, da bi ga odpustila? Lp