Ne vem več (odnos s partnerjem)

[vaka]

Resnično ne vem več kaj naj naredim.

Imam partnerja že leto in pol. Je zelo ljubeč in pozoren do mene. Veliko je nežnosti in dotikov.
Ko sem bila brezposelna, mi je finančno pomagal. Tudi sedaj, ko imam službo, prevzema večino finančnih zadev.

Zdaj pa sva prišla do točke, ko ne najdeva skupnega jezika. Namreč, jaz si zelo želim otroka, on pa pravi, da sedaj, v tej situaciji ne upa imeti otroka(kriza, jaz ne vem če bom še imela službo jeseni - on ima za NDČ, vendar pa v firmi, kjer dela, ne gre najbolje - ni še odpuščanj, so pa znižali plače vsem, on ima plačo čez 1000 €).

Še to, on ima otroka že iz prejšnje zveze.

Razumem ga, da se glede na situacijo v Sloveniji in svetu boji. Moti pa me, da včasih kar tako, mimogrede izjavi, da on si pa ne predstavlja še enkrat iti čez vse to (nočno vstajanje, jokanje otroka) ...

Ne vem kaj naj naredim. Nočem ga postaviti pred zid v smislu: Odloči se a si sploh želiš otroka ali ne?
Ampak takšnega ne-tič-ne-miš-stanja pa tudi ne prenesem več.

Prosim, svetujte mi, kaj naj naredim?

Aja, mogoče bo za koga pomembno - jaz sem stara 31 on pa se bliža 40-tim.

[_patchouli_]

Sam ga boš po moje kar morala postavit pred dejstvo. Oziroma se bosta morala iskreno pogovoriti. A on noče otroka prav zdaj, bi ga pa s tabo imel čez xy časa? Ali ga sploh noče? Si ti pripravljena sprejeti njegovo odločitev, če otroka nikoli noče?
Mislim, da je fer do tebe, da ti pove, ker če bo čez 5 let zinil, da otroka sploh noče, ti si ga pa želiš, bo še huje To je ena taka stvar, kjer je za skupno življenje zelo pomembno, da sta partnerja na isti valovni dolžini.

[Nesanica]

ja jz tud mislim da ga boš morala postaviti pred dejstvo Vsaj da se zjasni če sploh hoče še enega otroka...

[White_Widow]

se strinjam s predhodnicama, morala se bosta resno pogovorit o temu. Ker če imata različne interese, je bolje, da gresta narazen, sicer bo en od vaju ali celo oba, celo življenje nesrečen.

[she-devil]

To je pa kr deal breaker.. Kaj sploh sprašuješ, definitivno ne odlašat in se čimprej pogovorit o tem.

[*pikapoka*]

Če si ne predstavlja iti še enkrat skozi to najbrž pomeni, da si ne želi otrok (s teboj). Ne glede na to, koliko ga imaš rada, ga moreš postavit pred dejstvo, da si sama želiš otroka. Sklenita nek kompromis, da bo obema kul. Če si pa on že v osnovi ne želi otroka s teboj pa če bi imel dovolj finančne podpore, je pa druga stvar.

[*Žuža*]

^^ Kakšen je pa tukaj kompromis? Ne da hočem bit duhovita, ampak če je stvar taka kot si predstavljam da je - on noče otroka spljoh, ona si ga želi - bo tukaj težko najti kompromis. Mislim, a bosta psa kupila al kaj?

Po drugi strani pa mogoče ni tako hudo. Morda je on samo res bolj realist in ziheraš in pač res noče imet otroka SEDAJ, ko je v negotovi situaciji glede službe. To, za moje pojme je pač odgovorno. (Pustimo ob strani, da mogoče malo tiktaka biološka ura)

[čuftika]

Pomoje je vprašanje ali si on ne želi sploh več otrok ali si ne želi otrok z njo. Ker jz si tut z bivšim nisem želela otrok, samo da si to takrat nisem želela zavestno priznati. So partnerji s katerimi ne bi imeli otrok, pač se oglasi podzavest. Mogoče je pa to da ga je strah prihodnosti oz. stanja v državi, samo če tako gledamo potem najboljše sploh ne imet otroke, ker nihče ne ve kako bo stanje čez 20 let in ali bodo imeli normalne pogoje za živeti, službe...
Glede na to, da si stara 31 ti ura res že počasi tiktaka, tko da se dajta lepo pogovorit o otroku. Kompromis tukaj ni možen, mislim dajte, kot da se da otroka naredit, pa ga malo mata (da bo ona zadovoljna), pa ga malo nimata (da njega ne bo strah glede prihodnosti), ali kako? mislim dajteee, bodite realno...

[v-e-s-n-a]

Glede na to, da ima on že enega otroka, mu je to mogoče čist dovolj in si še kakšnega ne želi. Pomenita se čimprej in naj ti pove: želi še kakšnega otroka v prihodnosti (bližnji), ali si ga sploh več ne želi. V zadnjem primeru odidi sama svojo pot...

Ker to, da boš čakala, da se bo on mogoče še premislu ali pa kakšne take fore, ne bodo pile vode.

[claire]

mene bi na tem mestu še najbolj od vsega skrbelo, da me bo pustil samo z otrokom, glede na to, da ima pomisleke, ki niso vezani na finance (seveda tudi denar, ampak človeški rod bi že zdavnaj propadel, če bi vsi tako razmišljali), ampak na "problematiko" ki se pojavi ob otroku.

jaz prav lahko verjamem, da si on pri 40ih ne želi še enega pamža, ki se bo osamosvojil lih pred njegovo penzijo. sploh je pa treba zadeve okrog otrok (predvsem vprašanje DA ali NE) razčistiti že dokaj zgodaj v zvezi in ne da se tik preden baba hoče zanosit model spomni, da on že ima otroka in bi z njo bil na free.

[dot]

^^ Jah, ne vem, no, mene bi zelo odbilo, da bi se partner že na začetku zveze hotel izjasnjevat o morebitnem razmnoževanju in gnezdenju (ok, vsaj splošno mnenje bi si lahko izmenjala že prej kot zdaj, to se strinjam, heh).. Sploh mi tole vse skupaj izgleda, kot da jo je zdaj, ko je čez 30 (kar sploh kakšna blazna starost, btw), mal panika zajela glede biološke ure... Meni se tudi leto in pol zveze ne zdi kakšna dolga doba (ona je pa napisala ŽE ), če bi bila stara npr. 26, 27, je verjetno ne bi tako preganjalo tole z razmnoževanjem Tako da je treba tudi to premislit, ali si otroka zares želi in je povsem prepričana, da je pripravljena na to v vseh pogledih, ne da v resnici hoče to na hitro zrihtat bolj zaradi števila let.

Kar se moškega tiče - uf, kje najdete take tipe, jaz bi tudi takega, vsi okoli mene bi se radi nekaj razmnoževali in piskajo ob tujih nedoraslih osebkih

[claire]

^^ napisala sem DOKAJ zgodaj, kar ne pomeni po prvih treh zmenkih. + tega je rahla razlika al začneta hodit pri 20ih al pri 30ih.
dejstvo je, da se vse hitreje odvija pri "starejših parih" oziroma takšnih, ki se najdejo komaj pri 30ih. verjetno se tudi s sexom ne čaka enako dolgo kot najstniki (seveda je to zlo objektivno, pa vendar).

ja, njej že krepko bije ura, glede na 40letnega tipa. če še malo čaka, bo stari lih za abrahama pihnil sinku prvo svečko.

koliko si ona dejansko želi ali ne želi nima tolikšnega pomena, kot to koliko si on ne želi še enega otroka. in ja, če nočeš otrok je na tebi, da to partnerki pri 30ih brez otrok poveš. (ker - roko na srce - je dandanes otrok še vedno "nekaj kar spada zraven", če misliš drugače, imaš jezik in to poveš).

[v-e-s-n-a]

^^ se totalno strinjam!

Tudi sama mislim, da je velika razlika, ali se sva najdeta pri 20ih ali pri 30ih. Ti tastarejši pomoje veliko prej skupaj zaživijo, delajo na naraščaju...
Poznam celo en par, ki je ponovno prišel skupaj pri 30ih. Zakaj? Največji razlog je bil to, ker sta oba želela otroka!
In sta takoj začela delat na tem...

...pa nima veze, če ni več neke velike ljubavi!

[dot]

^^ Ja, totalno super za popotnica za otroka

^^ napisala sem DOKAJ zgodaj, kar ne pomeni po prvih treh zmenkih.

Vem ja, saj zato sem pa v oklepaju napisala, da se strinjam, da je dobro to vsaj okvirno razčistit.

ja, njej že krepko bije ura, glede na 40letnega tipa. če še malo čaka, bo stari lih za abrahama pihnil sinku prvo svečko. .

Starost partnerja in njena biološka ura (tj. tista zdravstvene narave) nimata veliko veze (kvečjemu njegova biološka ura zaradi starosti, ki pa je baje pri moških manjšega pomena.. ok, baje se tudi pri semenčicah pozna starost, ampak manj kot pri ženski, ki ima omejeno število jajčec že od rojstva in so možne okvare pri otroku).. saj tudi precej starejši moški dobivajo otroke (s precej mlajšimi partnerkami npr.). Druga stvar je pa to, da bo on verjetno res že malo v letih, ko bi bil morebitni otrok še majhen, ja... Čeprav vseeno ne gre pretiravat, recimo da je zdaj star 37, 38, kar tudi ni taka katastrofa. Samo če on sploh ni za to, se res ne da kaj veliko naredit.

[slovenc79]

tole je problem, ker tip nima želje po še enem otroku, saj svojega že ima in mu je dovolj. ti si pa želiš svojega, pa ga še nimaš. mora tip razumet da ti NIMAŠ še svojega otroka, kako bi se on počutil, če ga še ne bi imel? sigurno bi si ga želel imet.

kar se financ tiče, mal se je treba znajt pa prideš poceni skozi. npr. s tem, da nisi preponosen in kupuješ same nove stvari ki jih rabi otrok, ampak pogledaš tudi kaj kdo rabljene stvari nudi, ki so skoraj kot nove, pa skoraj zastonj. lažje bo tudi ker 1 otrok je že, pa ko bo kake stvari prerasel, jih dobi drugi.

poznam par, ki imata zdaj otroka, pa ima tip skoraj minimalno plačo, pa nimata nobenih problemov, ker se pač znajdeta. mal šprat, mal pogledat kje se da kej rabljenega dobit, pa takoj ostane kakih 1000€ za kak izlet, ki ga izkoristita (rada potujeta)

je pa čas za otroka zdaj, zato čimprej razčisti to. pri 40ih (tvojih, ne tipovih) mislim da se ne splača več o tem razmišljat.