imam fanta leto in pol in v tem času sva preživela že marsikaj. situacija je taka, da on mene noro ljubi, prijateljice včasih rečejo, da meji na obsesijo. v vsem mi ustreže, poleg njega se počutim najlepšo in najbolšo, tudi pri vseh težavah mi stoji ob strani in mi prisluhne.
problem je SAMO v meni. ne cenim ga več toliko kot sem ga, tudi spoštovanje je malo manjše, ravno iz razloga, ker vedno capa za menoj. velik problem je tudi v postelji...sploh mi ni več do sexa z njim. nevem ali zaradi tega ker mi njegovo telo ni več všeč ali ker me ne zna popolnoma zadovoljiti...se pa trudi. problem je tudi v moji družini, ker ga ne sprejema (niti pogovarjati se nočejo z njim, kaj šele da bi prišel kdaj k nam na obisk!). zgodilo se je tudi to, da je bil parkrat grob do mene, udaril me sicer ni, me je pa vlekel za lase, roke, vpil in prijel enkrat za vrat(tudi policijo sva enkrat imela)...vsakič sem mu oprostila, nazadnje sem mu pa resno zagrozila in sedaj tega ni naredil že kakšne pol leta in obljubla da nikoli več ne bo. tokrat vem, da če bo ponovil da ga definitivno pustim. ima katera izkušnje s tem? mislite da bo še kdaj ponovil, ali se je res 'pozdravil' tega?
Rada bi vaše mnenje o tem, ali naj ostanem v zvezi, kjer sem jaz popolnoma in noro ljubljena, nudi mi vse in tudi pri prostem času se ujemava. Ali naj odidem in najdem nekoga, ob katerem bo tudi moje srce tako močno gorelo in za katerega bi naredila vse? Aja omeniti sem pozabila, da veliko mislim na bivšega serača, ki mi je prvi zlomil srce in mi je še vedno noro privlačen.
Hja takšne smo ženske...ne vemo kaj bi rade!
