OSEBNI PROSTOR

[Summer_]

Ne vem točno v katero rubriko bi ta tema sodila.

Zanima me, kakšen "osebni prostor" potrebujete. Bi dovolili, da se vas kdo dotika, ki ga na primer ne poznate? Ali je to čisto odvisno od njegovega pristopa / energije / privlačnosti / vonja ali od stopnje poznavanja, spola, starosti, itd.?

Jaz osebno bi dovolila komu, ki mi je všeč, če bi se dotaknil na nevsiljiv način. Me pa super razjezi, če se me kdo dotika (po možnosti kdo, ki ga sploh ne poznam), kljub temu, da mu dam jasno vedet, da mi ne paše, potem mu še povem čisto direkt, da naj neha in še vedno nič..očitno imajo eni to v krvi, da se pač radi dotikajo in kar ne morejo nehat. Ja no tistim, ki jih dobro poznam in so mi kul, pa seveda dovolim objem, dotik. V primeru poslovnih stikov mi je pa včasih že roko preveč dat, pa mi sploh ni do nobenih dotikov z neznanci.

OK posebna kategorija so otroci, njim pač dovolim in me ne moti

[petrca8]

Načeloma nimam težav z osebnim prostorom. Predvsem ženskam dovolim, da se mi kar približajo, razen če ne začutim hinavskosti (mam en poseben dar za to, al kako bi rekla.. pač začutim eno slabo energijo) potem se distanciram in ohranjam vsaj pol metra razmaka. Ne prenesem niti, če me takšna oseba kdaj pohvali.
Pri moških: prijateljem dopuščam vse, tudi objemam se z njimi brez problemov, ne gre mi na živce če so preblizu mene... Pri kolegih je drugače, ne pustim jim blizu sem pa zelo prijateljska do njih. Čudno, ne...

Drugače pa obožujem objemanje med prijateljicami & prijatelji, in cmokanje na lica. Francozi imajo to super poštimano!

[jullia_]

Načeloma ne maram, da se me ljudje dotikajo in tudi sama ne spadam med tiste, ki morajo stalno trepljat, božat, dregat, ščipat,...
Če imam z nekom kakšne *khm* namene, mi paše fizični kontakt z njim, sicer pa popizdim, če kdo leze vame. Tukaj sploh ni nujno, da se me res dotika, že to, da nekateri stojijo vsega skupaj 15 cm od mojega obraza med pogovorom, me spravlja ob živce. Čisto dobro slišim tudi človeka, ki stoji meter stran, zato naj tam tudi ostane.

[marypa]

kar se prijateljic tiče, noben problem.. kar se prijateljev- malo čudno vzamem, ker nimam res pravega kolega in bi malo drugače razumela..

je pa tud meni fajn objemanje, držanje za roke s frendicami.. tko povezano se počutiš s človekom..

Neznanci.. malo čudno pogledam... ampak ok.. če ste sodelavke.. meni se zdi, da more nekaj časa minit, preden se začneš človeka prijateljsko dotikat

Če se me pa en star dec dotika ... ajoj..... popizdim se mi je dogajal na šihtu, da mi je kr svojo roko kao prijateljsko dal na koleno oz. stegna wtf Isto velja za gledanje, razdaljo--- stari tipi samo off

[Summer_]

petrca8, ja španci in francozi na primer se kar cmokajo. Mi je nekoč en povedal, da je moral poljubčkat vse sošolke vsako jutro, ko je prišel v šolo in mu je šlo to pošteno na živce. Po mojem bi tudi meni to šlo na živce Aja enkrat sem bila pa na zmenku z enim iz teh držav no in mu dam lubčeka na lička ko sem šla domov..meni se je zdelo to uau, njemu pa nič posebnega, ker tam se itak neprestano takole lubčkajo in pač ni dojel, da to lahko pomeni nekaj "več".

[Libido.]

pri meni je vse odvisno od tega kdo in pa kakšne volje sem ... kar se tiče kolegov mi ni panike ponavadi .. pa tudi če niso lih najboljši prijatelji, ampak naprimer moja trenutna družba - večine ne poznam še tako dobro, ampak sem v njihovi družbi tolko sproščena da mi ni panike če kdo stoji/sedi čisto zraven mene al pa se objet pa tisti prijateljski dotiki ..
če so pa neznani ljudje pa ne prenesem da je kdo preblizu mene .. niti ne prenesem gneče .. enostavno ne prenesem da se me neznan folk dotika, tudi če se samo ponesreči zaleti vame pa tudi tega ne da stoji kdo preblizu mene .. na koncertih itd. se najboljše počutim če sm v sredini svoje družbe, se pravi če npr. stojimo v vrsti, jst ne smem bit na koncu ampak morem na levi in desni nekoga iz družbe imet ..

[Yum.]

vsak ki je mi približa na 2m ga ustrelim. takoj. hec.
Sej za prjatle je že samoumevn da me ne mot če se me dotikajo, al pa stojiso blizu mene, mi je pa nelagodno stat na natrpanih avtobusih, pa da se mi en drgne ob hrbet.... fuj.
ja seveda pa raje sprejmem v svoj prostor osebo, ki je urejena, nima neprijetnega vonja in oddaja eno pozitivno energjo.

[~NIA~]

www

[prinzessin]

Ma ja, to je čist odvisno od energije in karizme, ki jo človek oddaja.
Tako mi je pri tistih s pozitivno energijo seveda lahko vzpostaviti nek tesnejši stik(beri: stojiva si bližje, občasno dotikanje), medtem ko kakšni vsiljivi nebodijihtreba ne pridejo v poštev manj kot na vsaj meter oddaljenosti, o dotikanju pa tu ni govora.

Tako je pri vseh ljudeh, znanci ali tujci. Me npr. sploh ne moti, če je kje gužva na kakšnem vlaku, avtobusu, troli, pa se me nekdo dotika s kolenom-dokler ni ta nekdo kakšen zaudarjajoč pijanec ali pa zadrtež.

Je pa tudi odvisno od mojega razpoloženja; na slab dan pa rabim kakšnega pol metra prostora okol sebe.

[nikaragua]

jez uiber popizdim in marsikomu kr recm da pou metra okol mene je moj prostor in ce se hoces z mano pogovarjat se pac stabilizeri na pou metra razdalje in se lohka pogovarjava drgac ne.

drgac pa naceloma pustim samo tipu pa sestri da se pac me dotikata po mili volji.

[purple_rain]

/.../že to, da nekateri stojijo vsega skupaj 15 cm od mojega obraza med pogovorom, me spravlja ob živce. Čisto dobro slišim tudi človeka, ki stoji meter stran, zato naj tam tudi ostane.

Ohja, tole pa tudi mene moti. Sploh če osebe že ne poznam dovolj dolgo in dovolj dobro.. (mam eno tako sodelavko zdej)
S prijatelji je drugače, sem ena tistih, ki rada potreplja, ampak močno upam pa, da ni pretirano moteče.

[Aloha]

Že kot malo dete, k je komaj shodilo, se nism nikol marala stiskat pa crklat, bežala sm pred "tetkami", k so rade lezle u deca, jih čohale in ščipale za lička, ko sm se razlezla u velko dete, se zadeve niso kej dost spremenile.

Ne maram, da se me kdo dotika (partner, seveda, veselo izvzet, pa recimo, da sprejemam dotike nekaterih boljših prjatlou, čeprou bi šlo tut brez), kt že omenjeno, stoji prebliz mene (in mojga ksihta), ga "slučajno" zanese do moje roke, mi mora "nujno" pobrat las z majčke, si drzne "testirat" moje mišice, ... Brrrr, ne.

Zlo hit me pa ziritirajo gužve u štacunah, ko mi nekdo rine vozičk u rit, na šalterjih, kjer nekaterim tista črta na tleh ne klikne, prireditvah, ko se vedno ustvar prehod skoz množico lih mem moje riti, ... takrat pač ne ostanem tih.

In mam navado, da se usakič, ko se me kšn random osebek dotakne, popucam (to zgleda nekak tko, da diuje drgnem z roko tist kos oblačila/telesa, k je biu izpostauljen možni nevarnosti ).

[~NIA~]

[Aloha]

In mam navado, da se usakič, ko se me kšn random osebek dotakne, popucam (to zgleda nekak tko, da diuje drgnem z roko tist kos oblačila/telesa, k je biu izpostauljen možni nevarnosti ).

a si Monk?

Nimam pojma, kdo ali kaj je Monk (sm vidla u teve sporedu, ampak gledala pa nikol).

[pepelčica]

^^Monk ima fobijo pred bakterijami