sploh ne vem kje naj začnem. najbolj kar na začetku se mi zdi

prvo da povem mau o seb in njemu da bo malo lažje. Stara sem 21 on pa 23. Živiva v istem mestu. oba sva vodnarja po horoskopu.

skupaj sva leto in tri mesece. Spoznala sva se v pjanem obdobju v nekem lokalu v našem mestu. Naslednji dan sva se seveda dobil-trezna in nama je blo kar super. Tudi on se mi je zdel uredu, v preerjavi s prejšnjo nočjo

Blo je tkole...Bila sva več ali manj skupaj, velikokrat sem prespala pri njem seveda potem ko sem spoznala njegovo družino. Na kar je po pou leta meni ugajajoče zveze prišlo do njegovega izbruha. Rekel je, da je preveč zapostvil kolege(čeprav je bil dostkrat z njim,no eno četrtino toliko kot z mano in ni nikoli imel nič proti tem) in da potrebuje več svobode. Čeprav ni imel nikoli nič proti če je bil malo več časa z mano.

ampak dobr to še razumem. In to dobr. Nekaj časa je bil več časa s kolegi kot z mano, potem sem bila pa zopet jaz tista najbolj pomembna. Ni se več toliko družil oziroma se je dobu z njimi enkrat na mesec. Ampak ne zato ker bi mu jaz težila, ampak zato ker ni imel časa alipa se mu ni dalo. Zdaj je zopet v tem obdobju, ko name bolj malo gleda. Ampak ni point tega zj kar hočm povedat. Problem je ta, da sava bila midva skupaj zunaj zvečer kje na pijači ali na žuru leto nazaj torej ko sva bila par 3 mesece. Od takrat naprej sva bila trikrat skupaj in njegovo družbo v neki diskoteki in recimo enkrat na mesec popoldan na kavici-non stop v istem lokalčku. Približno pol leta ga že prosim, da me pele nekam zvečer vn na pijač ali žur. Pa je to do sedaj kar preslišal ali pa rekel da se mu ne da. Približno dva meseca nisva bila niti na kavici. Saj greva ven,ampak to z avtom na kakšnjo vožnjo.

kar me sicer ne moti, saj se zelo rada pelem. Moti me, da me ne pele nekam tako ven. Upam, da razumete kaj hočem povedat. Mogoče se sprašujete zakaj ne grem sama ven oziroma s kako kolegico. Tega mi ne pusti. S kolegico ne upam niti na kavo, da ne biprišlo do kakšnih neprijetnih kreganj iz njegove strani. Ker vem, da mu to nebi odgovarjalo. Sem šla dvakrat v enem letu in je bila med nama tist čas totalna katastofa. Plus tega, da se mu z mano ne da it zvečer ven pravi da me v tem mojem mestu večina folka ne mara in bi to nekak vplival nanj. Meni se to zdi kot da se me sramuje. Čeprav kar nekaj folka vwe da sva skupaj. On pravi, da ko gre s kolegom gre s kolegom, ko bo šel z mano bo šel z mano. Ampak problem je v tem da tega z mano nisem dožvela že eno leto. Do njegovih kolegov imam slabo zaupanje in se bojim da bi me kdaj takole ko je pijan prevaral zaradi njih. Pa tudi to glede tega mislim da moški in ženska ponavadi ne hodita na žure sama ali pa v kakšen tak lokal, kjer klele prevladujejo, kjer se pije do jutranjih ur, tako da sama sigurno ne bova nikol šla, kar pomeni da nikoli ne bova šla. Saj s kolegi ga gre pit približno na 2 meseca, ampak logično bi bilo, da če jaz brez njega ne smem it, da sama nikoli ne bova šla, ker bi bilo to malo čudno, da bi me pač uzel s sabo s to njegovo moško družbo na vsake štiri mesece. Vsaj jaz tako mislim.
Mislim, da je ta opis mojega problema dovolj dolg zaenkrat. Pa upam , da mi boste malo skušal pomagat kaj naredit in kaj ne. Mogoče se enaim to ne zdi problem, meni se. Ker sem bla tud rada prej zvečer zunaj, pa ni nujno da je blo kaj alkohola in sem sedaj prikrajšana glede tega. V bistvu me ne moti, da me ne pusti samo vem-brez njega, moti me, da pač zaradi tega ni možno da grem vem, da me vsaj on na vsake toliko časa vzame s sabo, da tud jaz pridem do tega nočnega izhoda-nevem kako naj se izrazim.
Upam na čimprejšnje odgovore in da se vam je dalo brati, k je bilo toliko za prebrati.