Pred časom sem par puncam omenil, da se zelo rad sprehajam, da so mi všeč izleti v hribe, da bi si želel da bi imel punco, kateri bi bil tak način razmišljanja všeč…da obvladam tudi kuhinjske stvari(čeprav sem star 21)-in zakaj?- da bi lahko pomagal svoji punci in bi lahko imela potem več časa zase. Se imela lepo. In nato povem dalje, da bi si želel s punco it kam na izlet v neznano, na piknik v hribe, na sprehod jeseni po šumečem listju, pozimi bi delala sneženega moža, poleti ko bi bilo vroče in se nama ne bi dalo nič početi, bi ležala v objemu drug drugega…da bi skupaj uživala v vseh lepih trenutkih, ki bi jih zabeležila s fotoaparatom in se jih pozneje spominjala ko bi gledala fotke,večerja ob svečah… In kaj se zgodi potem? Njihov odziv…kaj?

V to ne moremo več verjet. Kje pa je še prostor za romantiko… Takih moških več ni…. In kako se naj počutim po tem? Kot da sem v celoti izvenserijski, ker bi rad osrečil svojo punco (seveda če bi jo imel) in da bi imela čudovite trenutke skupaj ki bi se jih vedno spominjala…in se imela zato še raje.
No, ali pa je danes že res tak svet…''moderen''?
Če je tako mi torej ostanejo samo sanje o tem, da s punco leživa v travi in gledava oblake…

in vsi ostali trenutki, ki ji lahko uresničiš s partnerjem…saj v tem je smisel ali ga morda ni več?
