
jaz recimo sem en teh sladnjih. za potešitev poskrbim sam, zdi se mi brezveze imeti nekoga samo za to ali na podlagi tega gradit nek odnos. v tem ne vidim prihodnosti, ker če je nekomu bolj pomemben seks kot čustvena povezanost z osebo, je brezveze da je sploh v zvezi, ker bo verjetno prej al slej hotel "sprobati" seks s kom drugim. ker mi seks ni pomemben in sam poskrbim za svoje potrebe, ne bi hitel v zvezo, da bi čimprej prišel do seksa, "čakanje" zame sploh ni nobena ovira (jaz temu rečem spoznavanje, ker to ni čakanje kot gledanje na koledar, kdaj se bo seksalo, ampak ker je pri tem odlašanju s seksom razlog drugje, največkrat pri zaupanju, k čemer spoznavanje največ prispeva)
kdor čaka ali hiti v zvezo, da bi rad čimprej seksal, je isti kot nekdo ki ves čas seksa, samo da si je postavil neke omejitve, "da ne bojo drugi kej rekli" ipd.. totalna bedarija. če hočeš seksat, seksaj.
v zvezo greš glede na prioritete. če ti je glavna seks, greš v zvezo na podlagi tega, čustva pa če bojo bojo, če ne pa pač ne. če ti je glavna prioriteta imet čustven odnos z osebo na dolgi rok, greš v zvezo na podlagi tega. seks je lahko odličen ali manj odličen (pravijo da je seks kot pica - tudi tist, ki je najbolj zanič je dober

moja želja imet zvezo je, da bi se čustveno povezal s to osebo, užival z njo in odkrival nove stvari, ki so nama všeč. seveda tudi pri seksu, ki je pomemben, kot pogled na seks, odprtost do eksperimentiranja, podobne želje (kar je tudi del spoznavanja) ampak vseeno se mi zdi ta čustvena povezanost z osebo najbolj pomembna.
verjamem pa, da v spolnosti nisi že takoj to kar vedno boš. tudi pri tem se lahko naučiš, navadiš. je pa odvisno kakšen človek si. eni takoj odnehajo ko vidijo najmanjšo oviro, eni se potrudijo in iz nemogočega naredijo nekaj dobrega. je pa problem da spolnost je pač taka da ni nič, če dejansko ne uživaš v njej. ljudje si bojo npr. gradili bajto, da bojo uživali v njej, bojo hodili na fitnes, da bojo uživali v dobri postavi, zelo mal ljudi pa se bo ubadalo z "učenjem" seksa, da bojo v njem uživali, hočejo da bi že takoj prvič bilo popolno. vztrajal pa boš seveda, če si čustveno povezan z osebo



____________________________
jaz osebno imam prijateljev dovolj, pa še za te si premalo časa vzamem. in če se s punco pogovarjam, pa nekdo od naju nima interesa za kej več, je zelo malo šans, da se tako zelo ujameva da postaneva dobra prijatelja in sva še dolgo po tem pogosto v stiku.
ponavadi se mi zgodi, da imam interes in ona ne, a nekak hoče ostati z mano v stiku, ker poslušam, ker ne težim o svojih problemih, in išče nasvete kako osvojit drugega tipa, kaj pomenijo njegovi "e mala šta ima" ipd., kar je precej ponižujoče, glede da sem jaz po njenih izpovedih točno tak tip kot si ga želi, in vendar sem samo kot rama za zjokat dober


jaz, ko me punca enkrat zavrne, ji dam mir. ne vem zakaj bi jaz vztrajal pri spoznavanju z nekom, ki se že brez spoznavanja odloči da ne bo nič, kar lahko pomeni da je dejansko ne zanimam, da je neodločna, kar mene ne zanima, ali pa da se dela nedosegljivo, kar me SPLOH ne zanima.
mogoče ti ne spoznavaš nekoga z namenom, da bi bil tvoj fant, ker si punca in so fantje tisti, ki se navadno približajo, in ker si bolj družabna in že itak precej novih ljudi spoznaš
