baldrijanove kapljice si nabavi v lekarni, avtogeni trening, joga, šport na splošno in pozitivne afirmacije.
Zato ti prvo kot prvo priporočam, da si poiščeš čimprej psihoterapevta, dokler je še to vse skupaj v začetni fazi, ker potem tudi tvoja anksioznost laže obvladljiva. Prav tako čaj od šentjaževke (ki je naravni antidepresiv), veliko fizične aktivnosti (predvsem tek) ter tako, kot ti je floribunda omenila, začni z pozitivnimi afirmacijami (priporočam ti knjigo Louise L. Hay: življenje je tvoje).
Hvala za vse nasvete in pomoč, nisem pričakovala takega odziva. Od vseh sporostitvenih tehnik mi je pisanje in objavljanje še najbližja, ker lahko dejansko takoj, ko sem v fazi tega, da mi bo "počil pisker", to dam še na tak način iz sebe (poleg izpadov joka). Sicer imam res težave s ščitnico, ampak imam že nekaj let stanje brez sprememb (sem pred kratkim kontrolirala), tako da je res vse skupaj psihičnega izvora.
Tečem zelo rada, ampak enostavno nimam časa. Tudi psihoterapevt mi je že prišel na misel, ampak bi mi obisk vzel preveč časa; dan ima samo 24 ur in od teh jih nekaj poskušam namenit spanju, ostale pa delam. Sita sem že vsega, ne predstavljam si, kako bom preživela mesec. Že samo če pomislim na to, kaj vse me čaka, sem spet vsa iz sebe.
Trenutno sem v fazi, da se trudim razmišljati le za en dan naprej in sploh ne premišljujem naprej. Ker je enostavno prehudo. Me pa vedno večkrat prešine misel, kaj mi je tega treba in ali so res začetki za vse tako naporni - ker tole ni zdravo!
_________________
Back on topic:
Priznam da:
- si želim, da bi bilo meseca čimprej konec (septembra, itak) in da bom vse v redu izpeljala
- bi rada končno spet eno noč mirno spala
- imam krasne prijateljice in super mami!
- tudi s sodelavkami se vedno bolje razumemo, kar me zelo veseli
- so Čedahuči zakoon! Glasba za srce in dušo
bi šla takoj na en njihov špil in se družila z njimi .... ker so preprosto super!
