Valda da je to malo drugače, kot če bi bluzil 4 leta
A kej delaš zraven?
Sej vse lepo in prav, sam tipa, k ga moram pri teh letih financirat, tut glih ne bi mela
Finančna in materialna stabilnost moškega
Jaz tipa, ki bi pri 28 končeval svoj drugi(!) študij in bi pri tem še vedno živel pri svojih starših(!) ne bi nikakor hotela imeti, pa ne zato, ker še ne bi služil blaznih denarcev, ampak zato, ker bi iz teh podatkov imela podobo na dom preveč navezanega, nesamostojnega maminega sinčka brez ambicij, nekoga, ki mu je drugi študij dober izgovor, da še ne rabi delat in ki je povsem brez predstav o tem, kako je videti realno življenje odrasle(!) osebe. Takega človeka bi imela za postaranega, infantilnega ''najstnika'', ki vedno znova išče le udobje in nič drugega. Glede na to, da ta osebek tudi misli, da je sam na sebi nekaj posebnega, če študira nekaj ''elitnega'' in ''težkega'', kar je skorajda primerljivo z medicino ali pravom, pa se bi mi zdel tudi precej predsodkarski, na strani tradicije (nekaj pomeniš samo, če si pravnik ali zdravnik), njegovo pomanjkanje povsem splošne širine se bi mi zdelo obupno. Da ne govorim o tem, kako že vidim sto in en izgovor, zakaj je ta dotični osebek delal le preko SŠ in ne na svojem področju.
Sama sem iz enega izmed izjemno težko zaposljivih področij, delam že od konca prvega letnika faksa in to natančno na tem področju. Ne zaslužim veliko, so pa to izkušnje in začetek izgrajevanja kariere. Živim na svojem, čeprav to pomeni, da me v večini preživlja Zoisova štipendija in honorarji, jasno mi je tudi, da začetek kariere pri 28 oziroma kasneje pomeni jalovost in zelo verjetno nezadovoljstvo s samim seboj, ker te brez izkušenj ne vzamejo nikamor. (Seveda tu odštejem medicince, ki pa bi naj, če so pridno študirali tako ali drugače začeli delat nekje pri 26 in potem pri 28 vpisali morebitne specializacije ... kar pomeni, da so celo ti visoko opevani medicinci prej na trgu dela.) Aja, pa od tega domnevnega 28 let starega fantiča sem mlajša 6 let!
Nikakor ga ne bi želela za svojega partnerja. In ob njem ne bi nikoli čutila metuljčkov, posledilčno pa tudi vsa romantičnost na svetu ne bi nič koristila.
Sama sem iz enega izmed izjemno težko zaposljivih področij, delam že od konca prvega letnika faksa in to natančno na tem področju. Ne zaslužim veliko, so pa to izkušnje in začetek izgrajevanja kariere. Živim na svojem, čeprav to pomeni, da me v večini preživlja Zoisova štipendija in honorarji, jasno mi je tudi, da začetek kariere pri 28 oziroma kasneje pomeni jalovost in zelo verjetno nezadovoljstvo s samim seboj, ker te brez izkušenj ne vzamejo nikamor. (Seveda tu odštejem medicince, ki pa bi naj, če so pridno študirali tako ali drugače začeli delat nekje pri 26 in potem pri 28 vpisali morebitne specializacije ... kar pomeni, da so celo ti visoko opevani medicinci prej na trgu dela.) Aja, pa od tega domnevnega 28 let starega fantiča sem mlajša 6 let!
Nikakor ga ne bi želela za svojega partnerja. In ob njem ne bi nikoli čutila metuljčkov, posledilčno pa tudi vsa romantičnost na svetu ne bi nič koristila.
*Abby** napisal/-a:Jaz tipa, ki bi pri 28 končeval svoj drugi(!) študij...
Tukaj kontriraš rjavookici: http://www.cosmopolitan.si/forum/viewto ... t=#1606347
...v naslednjem trenutku pa napišeš domala njene besede.
Nič ne napišem njenih besed. Jaz ne govorim o denarju, ampak o ambicijah, samostojnosti, predsodkarstvu in bednemu opravičevanju svojih dejanj. In to ne zato, ker bi rada nekoga, ki mi bo plačal vse od tortice pa do potovanja in stanovanja, ampak nekoga ki je odrasel in ne infantilen otrok.
Poleg tega očitno ne ločiš med tem, da bi ženska rada moškega in ne otroka ter tem, da bi rada očeta, ki jo bo vzdrževal. Biti odrasel, z drugimi besedami rečeno, ne pomeni samo ''služiti veliko denarja'', kot to očitno dojemaš ti.
Poleg tega očitno ne ločiš med tem, da bi ženska rada moškega in ne otroka ter tem, da bi rada očeta, ki jo bo vzdrževal. Biti odrasel, z drugimi besedami rečeno, ne pomeni samo ''služiti veliko denarja'', kot to očitno dojemaš ti.
Toliko o tem, kdo je poln predsodkov. Kadar s prstom kažeš na druge, ob tem s 3 prsti kažeš proti sebi. Če še ne dojameš; delam na tem, da bom bil nekega dne na svojem ter situiran. Samo zate očitno pridejo v poštev le tipi, ki so pri tvojih letih že oh in sploh situirani. Problem je da opaziš le to, kar ima tip v nekem trenutku, ne pa tudi tega da tip dela na tem, da bi imel svoje življenje.
*Abby** napisal/-a: Glede na to, da ta osebek tudi misli, da je sam na sebi nekaj posebnega, če študira nekaj ''elitnega'' in ''težkega'', kar je skorajda primerljivo z medicino ali pravom, pa se bi mi zdel tudi precej predsodkarski, na strani tradicije (nekaj pomeniš samo, če si pravnik ali zdravnik), njegovo pomanjkanje povsem splošne širine se bi mi zdelo obupno. .
Amm... To je napisal, ker mu je browneyes izpostavila ta dva študija kot edina pomembna / kaj vredna oz. primera težkih študijskih področij (kar je itak zlajnano posploševanje, ampak kaj češ, par strani nazaj je tudi ena mislila, v skladu s splošnim ljudskim prepričanjem, kako sodniki vlečejo pošastno mastne denarce pri nas
).
Ostalo pa... omg, a psihologi ste tudi tako obsojajoči in lepite oznake iz lufta, ne da bi sploh poznali osebe in njihove okoliščine o.O Povsem neprimerno in žaljivo, četudi to nekemu neznancu anonimno pišeš. In če kdo živi doma s svojo družino, ni to noben zločin ali neuspeh, nekatere družine to počnejo tudi prostovoljno in z veseljem živijo skupaj... saj niso vsi taki, da bi radi čim prej zbezljali v svoja stanovanja (pa če so na tesnem z denarjem ali pa mogoče tudi ne). Še manj, da bi se bil kdo dolžan opravičevat tujcem za to
Mi je pa všeč pleonazem infantilen otrok Kohant: Prirejaš si svoje besede, kot tebi ustreza. Ne, ne mislim, da moraš biti oh in sploh situiran. Govorim o izkušnjah, o tem, da delaš na svojem področju, imaš ideje, si ambiciozen ... in ti tega nimaš. Več v odgovoru dot.
dot: Okej, priznam, tega posta, ki ga omenjaš, nisem zasledila. Moja napaka.
In sicer: Nisem psihologinja, to je prvo. Drugo pa ... najprej destva: Oseba je stara 28 let. Končuje drug študij, s svojega področja ima nič izkušenj, živi doma. Jaz iz tega sklepam, da prvi študij tej osebi ni ponudil dovolj, da se v njem ni našla in da iz njega ni znala narest kariere, oziroma je ta kariera ni zanimala. Torej je šlo nekaj let mimo, zdaj se ta oseba šola na drugem študiju. To pomeni, da se ob koncu srednje šole ni znala pravilno in dovolj zrelo odločit za svoj poklic. S tem kajpak ni nič narobe, oseba je pač zrela za odločitev, ki jo večina sprejme pri 19, šele nekje pri 24. S tem v osnovi ni nič narobe, ampak ker pišem s svojega stališča o tem, kaj bi jaz pomislila v tem primeru, je to, da je dotična oseba vsaj v nekem oziru očitno manj zrela od mene. To je žal minus, ker pomeni med drugim tudi to, da se taka oseba ne bo skladala z mojim načinom življenja (Seveda to ne pomeni, da se ne bo skladala z nikomer, nedvomno je mnogo takih, s katerimi se bo prav krasno ujela.) Jaz si svoje življenje pri 28 predstavljam povsem drugače in v življenju potrebujem nekoga, ki ob ''velikih vprašanjih, načinu življenja'' razmišlja podobno, kot razmišljam sama. Hkrati potrebujem nekoga, ki je na enaki zrelostni stopnji, kot sem sama.
Dalje, oseba še vedno živi s svojimi starši. Ponovno: marsikomu takšen način življenja gotovo ustreza, vendar ne ustreza niti meni, očitno pa tudi temu fantu ne, kajti piše, da dela na tem, da bi bil enkrat na svojem. Če dela na tem, potem ne vem, zakaj še vedno živi doma. Cene najema v Ljubljani poznam in se da preživet, čeprav nisi redno zaposlen in bajno plačan. Gotovo je manj udobno kot biti pri mamici, ki ti skuha in opere ter plača položnice, si pa res na svojem. Cene najema v Mariboru in Celju so še mnogo nižje. Če si to torej želiš, ni potrebno, da kaj dosti ''delaš na tem'', ker se lahko spraviš in narediš. Očitno gre za osebo, ki se ne spravi in naredi, ampak načrtuje v nedogled. Poleg tega zame oseba, ki pri 28 živi doma ni samostojna, ker nima svojega gospodinjstva, temveč živi v skupnosti s svojimi starši, kar je seveda drugače, kot če imaš lastno gospodinjstvo, ki ga tudi sam financiraš, se pa to gospodinjstvo nahaja v istem poslopju kot gospodinjstvo tvojih staršev. Če ne plačuješ deleža od položnic, živiš po pravilih nekoga drugega in si pri tem želiš, da bi bil na svojem, si preklemansko odvisen od nekoga drugega in potemtakem nisi odrasla oseba, ki je odgovorna in sposobna živeti in skrbeti sama zase. Meni to ne ustreza, ker sem enostavno rada samostojna in odgovorna oseba, da bi imela ob sebi nekoga, ki mi v tem pogledu ni enak, mi ne pade niti na kraj pameti, ker bom otroka imela šele čez nekaj let ... nekje pri 28. letih.
Kar sem zgoraj opisala, niso predsodki, niso obsodbe kar iz ''lufta'', ampak sklepanje na podlagi dejstev, ki so bila podana. Poleg tega pa tudi večkrat poudarjam, da gre zame in moja stališča in ne mislim, da nikjer na svetu ne živi kdo, ki bi mu vse to več kot ustrezalo.
dot: Okej, priznam, tega posta, ki ga omenjaš, nisem zasledila. Moja napaka.
In sicer: Nisem psihologinja, to je prvo. Drugo pa ... najprej destva: Oseba je stara 28 let. Končuje drug študij, s svojega področja ima nič izkušenj, živi doma. Jaz iz tega sklepam, da prvi študij tej osebi ni ponudil dovolj, da se v njem ni našla in da iz njega ni znala narest kariere, oziroma je ta kariera ni zanimala. Torej je šlo nekaj let mimo, zdaj se ta oseba šola na drugem študiju. To pomeni, da se ob koncu srednje šole ni znala pravilno in dovolj zrelo odločit za svoj poklic. S tem kajpak ni nič narobe, oseba je pač zrela za odločitev, ki jo večina sprejme pri 19, šele nekje pri 24. S tem v osnovi ni nič narobe, ampak ker pišem s svojega stališča o tem, kaj bi jaz pomislila v tem primeru, je to, da je dotična oseba vsaj v nekem oziru očitno manj zrela od mene. To je žal minus, ker pomeni med drugim tudi to, da se taka oseba ne bo skladala z mojim načinom življenja (Seveda to ne pomeni, da se ne bo skladala z nikomer, nedvomno je mnogo takih, s katerimi se bo prav krasno ujela.) Jaz si svoje življenje pri 28 predstavljam povsem drugače in v življenju potrebujem nekoga, ki ob ''velikih vprašanjih, načinu življenja'' razmišlja podobno, kot razmišljam sama. Hkrati potrebujem nekoga, ki je na enaki zrelostni stopnji, kot sem sama.
Dalje, oseba še vedno živi s svojimi starši. Ponovno: marsikomu takšen način življenja gotovo ustreza, vendar ne ustreza niti meni, očitno pa tudi temu fantu ne, kajti piše, da dela na tem, da bi bil enkrat na svojem. Če dela na tem, potem ne vem, zakaj še vedno živi doma. Cene najema v Ljubljani poznam in se da preživet, čeprav nisi redno zaposlen in bajno plačan. Gotovo je manj udobno kot biti pri mamici, ki ti skuha in opere ter plača položnice, si pa res na svojem. Cene najema v Mariboru in Celju so še mnogo nižje. Če si to torej želiš, ni potrebno, da kaj dosti ''delaš na tem'', ker se lahko spraviš in narediš. Očitno gre za osebo, ki se ne spravi in naredi, ampak načrtuje v nedogled. Poleg tega zame oseba, ki pri 28 živi doma ni samostojna, ker nima svojega gospodinjstva, temveč živi v skupnosti s svojimi starši, kar je seveda drugače, kot če imaš lastno gospodinjstvo, ki ga tudi sam financiraš, se pa to gospodinjstvo nahaja v istem poslopju kot gospodinjstvo tvojih staršev. Če ne plačuješ deleža od položnic, živiš po pravilih nekoga drugega in si pri tem želiš, da bi bil na svojem, si preklemansko odvisen od nekoga drugega in potemtakem nisi odrasla oseba, ki je odgovorna in sposobna živeti in skrbeti sama zase. Meni to ne ustreza, ker sem enostavno rada samostojna in odgovorna oseba, da bi imela ob sebi nekoga, ki mi v tem pogledu ni enak, mi ne pade niti na kraj pameti, ker bom otroka imela šele čez nekaj let ... nekje pri 28. letih.
Kar sem zgoraj opisala, niso predsodki, niso obsodbe kar iz ''lufta'', ampak sklepanje na podlagi dejstev, ki so bila podana. Poleg tega pa tudi večkrat poudarjam, da gre zame in moja stališča in ne mislim, da nikjer na svetu ne živi kdo, ki bi mu vse to več kot ustrezalo.
Kohant: Prirejaš si svoje besede, kot tebi ustreza. Ne, ne mislim, da moraš biti oh in sploh situiran. Govorim o izkušnjah, o tem, da delaš na svojem področju, imaš ideje, si ambiciozen ... in ti tega nimaš. Več v odgovoru dot.
dot: Okej, priznam, tega posta, ki ga omenjaš, nisem zasledila. Moja napaka.
In sicer: Nisem psihologinja, to je prvo. Drugo pa ... najprej destva: Oseba je stara 28 let. Končuje drug študij, s svojega področja ima nič izkušenj, živi doma. Jaz iz tega sklepam, da prvi študij tej osebi ni ponudil dovolj, da se v njem ni našla in da iz njega ni znala narest kariere, oziroma je ta kariera ni zanimala. Torej je šlo nekaj let mimo, zdaj se ta oseba šola na drugem študiju. To pomeni, da se ob koncu srednje šole ni znala pravilno in dovolj zrelo odločit za svoj poklic. S tem kajpak ni nič narobe, oseba je pač zrela za odločitev, ki jo večina sprejme pri 19, šele nekje pri 24. S tem v osnovi ni nič narobe, ampak ker pišem s svojega stališča o tem, kaj bi jaz pomislila v tem primeru, je to, da je dotična oseba vsaj v nekem oziru očitno manj zrela od mene. To je žal minus, ker pomeni med drugim tudi to, da se taka oseba ne bo skladala z mojim načinom življenja (Seveda to ne pomeni, da se ne bo skladala z nikomer, nedvomno je mnogo takih, s katerimi se bo prav krasno ujela.) Jaz si svoje življenje pri 28 predstavljam povsem drugače in v življenju potrebujem nekoga, ki ob ''velikih vprašanjih, načinu življenja'' razmišlja podobno, kot razmišljam sama. Hkrati potrebujem nekoga, ki je na enaki zrelostni stopnji, kot sem sama.
Dalje, oseba še vedno živi s svojimi starši. Ponovno: marsikomu takšen način življenja gotovo ustreza, vendar ne ustreza niti meni, očitno pa tudi temu fantu ne, kajti piše, da dela na tem, da bi bil enkrat na svojem. Če dela na tem, potem ne vem, zakaj še vedno živi doma. Cene najema v Ljubljani poznam in se da preživet, čeprav nisi redno zaposlen in bajno plačan. Gotovo je manj udobno kot biti pri mamici, ki ti skuha in opere ter plača položnice, si pa res na svojem. Cene najema v Mariboru in Celju so še mnogo nižje. Če si to torej želiš, ni potrebno, da kaj dosti ''delaš na tem'', ker se lahko spraviš in narediš. Očitno gre za osebo, ki se ne spravi in naredi, ampak načrtuje v nedogled. Poleg tega zame oseba, ki pri 28 živi doma ni samostojna, ker nima svojega gospodinjstva, temveč živi v skupnosti s svojimi starši, kar je seveda drugače, kot če imaš lastno gospodinjstvo, ki ga tudi sam financiraš, se pa to gospodinjstvo nahaja v istem poslopju kot gospodinjstvo tvojih staršev. Če ne plačuješ deleža od položnic, živiš po pravilih nekoga drugega in si pri tem želiš, da bi bil na svojem, si preklemansko odvisen od nekoga drugega in potemtakem nisi odrasla oseba, ki je odgovorna in sposobna živeti in skrbeti sama zase. Meni to ne ustreza, ker sem enostavno rada samostojna in odgovorna oseba, da bi imela ob sebi nekoga, ki mi v tem pogledu ni enak, mi ne pade niti na kraj pameti, ker bom otroka imela šele čez nekaj let ... nekje pri 28. letih.
Kar sem zgoraj opisala, niso predsodki, niso obsodbe kar iz ''lufta'', ampak sklepanje na podlagi dejstev, ki so bila podana. Poleg tega pa tudi večkrat poudarjam, da gre zame in moja stališča in ne mislim, da nikjer na svetu ne živi kdo, ki bi mu vse to več kot ustrezalo.
dot: Okej, priznam, tega posta, ki ga omenjaš, nisem zasledila. Moja napaka.
In sicer: Nisem psihologinja, to je prvo. Drugo pa ... najprej destva: Oseba je stara 28 let. Končuje drug študij, s svojega področja ima nič izkušenj, živi doma. Jaz iz tega sklepam, da prvi študij tej osebi ni ponudil dovolj, da se v njem ni našla in da iz njega ni znala narest kariere, oziroma je ta kariera ni zanimala. Torej je šlo nekaj let mimo, zdaj se ta oseba šola na drugem študiju. To pomeni, da se ob koncu srednje šole ni znala pravilno in dovolj zrelo odločit za svoj poklic. S tem kajpak ni nič narobe, oseba je pač zrela za odločitev, ki jo večina sprejme pri 19, šele nekje pri 24. S tem v osnovi ni nič narobe, ampak ker pišem s svojega stališča o tem, kaj bi jaz pomislila v tem primeru, je to, da je dotična oseba vsaj v nekem oziru očitno manj zrela od mene. To je žal minus, ker pomeni med drugim tudi to, da se taka oseba ne bo skladala z mojim načinom življenja (Seveda to ne pomeni, da se ne bo skladala z nikomer, nedvomno je mnogo takih, s katerimi se bo prav krasno ujela.) Jaz si svoje življenje pri 28 predstavljam povsem drugače in v življenju potrebujem nekoga, ki ob ''velikih vprašanjih, načinu življenja'' razmišlja podobno, kot razmišljam sama. Hkrati potrebujem nekoga, ki je na enaki zrelostni stopnji, kot sem sama.
Dalje, oseba še vedno živi s svojimi starši. Ponovno: marsikomu takšen način življenja gotovo ustreza, vendar ne ustreza niti meni, očitno pa tudi temu fantu ne, kajti piše, da dela na tem, da bi bil enkrat na svojem. Če dela na tem, potem ne vem, zakaj še vedno živi doma. Cene najema v Ljubljani poznam in se da preživet, čeprav nisi redno zaposlen in bajno plačan. Gotovo je manj udobno kot biti pri mamici, ki ti skuha in opere ter plača položnice, si pa res na svojem. Cene najema v Mariboru in Celju so še mnogo nižje. Če si to torej želiš, ni potrebno, da kaj dosti ''delaš na tem'', ker se lahko spraviš in narediš. Očitno gre za osebo, ki se ne spravi in naredi, ampak načrtuje v nedogled. Poleg tega zame oseba, ki pri 28 živi doma ni samostojna, ker nima svojega gospodinjstva, temveč živi v skupnosti s svojimi starši, kar je seveda drugače, kot če imaš lastno gospodinjstvo, ki ga tudi sam financiraš, se pa to gospodinjstvo nahaja v istem poslopju kot gospodinjstvo tvojih staršev. Če ne plačuješ deleža od položnic, živiš po pravilih nekoga drugega in si pri tem želiš, da bi bil na svojem, si preklemansko odvisen od nekoga drugega in potemtakem nisi odrasla oseba, ki je odgovorna in sposobna živeti in skrbeti sama zase. Meni to ne ustreza, ker sem enostavno rada samostojna in odgovorna oseba, da bi imela ob sebi nekoga, ki mi v tem pogledu ni enak, mi ne pade niti na kraj pameti, ker bom otroka imela šele čez nekaj let ... nekje pri 28. letih.
Kar sem zgoraj opisala, niso predsodki, niso obsodbe kar iz ''lufta'', ampak sklepanje na podlagi dejstev, ki so bila podana. Poleg tega pa tudi večkrat poudarjam, da gre zame in moja stališča in ne mislim, da nikjer na svetu ne živi kdo, ki bi mu vse to več kot ustrezalo.
*Abby** napisal/-a:Kohant: Prirejaš si svoje besede, kot tebi ustreza. Ne, ne mislim, da moraš biti oh in sploh situiran. Govorim o izkušnjah, o tem, da delaš na svojem področju, imaš ideje, si ambiciozen ... in ti tega nimaš.
Aha, ti kar vnaprej presojaš, kdo ima in kdo nima ambicij? Tukaj te moram popravit; sem že delal na svojem področju, sedaj pa se mi obeta še služba na - ne boš verjela - mojem področju.
Sicer pa še dobro, da obstajajo ženske, ki situacijo vidijo širše in ne postavljajo kar nekih zaključkov ter predsodkov na podlagi nekaj informacij. Mimogrede Abby, imaš fanta?
Res? Potem se opravičujem, sem imela v spominu, da je bilo nekje navedeno, da zaključuejš študij psihologije
No, jaz se pa pač ne strinjam v celoti Povedal je zgolj to, da živi še doma in da pri 28ih končuje drugi študij, a ni 
. Kar je lahko daleč od tega, da bi bil mamin sinček, preveč navezan, otročji, kaj šele da bi to pomenilo, da si ni pametno izbral področja prvega študija. Oziroma, priznam, nisem natančno prebrala, lahko da je to kje sam navedel. Drugače se mi zdi pa to super, veliko ljudi si izbere več področij, ki jih zanimajo (ali kot vzporedni študij ali pa kasneje, to se mi zdi kvečjemu pohvalno, da se rad izobražuje in si širi obzorja). In tudi delo preko SŠ se mi zdi v redu in logično, če bi vmes še redno delal, bi se lahko zadeva še podaljšala po nepotrebnem. Ja, saj vemo, da tebi je vse to uspelo lepo furat hkrati, ampak vsak človek ima svojo zgodbo in svoj tempo, ki mu ustreza. Sicer je pa tale tema pomoje že malo zašla v seciranje bogega Fantina, ki je pomoje prav v redu fant - slabo se mi zdi bolj to, da tukaj sprašuje take stvari, ki kažejo na njegovo nesamozavest, izgubljenost in nekoliko otročje mišljenje, da mu bo par cosmo kokoši povedalo svoje kriterije in če se bo slepo ravnal po tem, bo čudežno dobil babo 
No, jaz se pa pač ne strinjam v celoti
Povedal je zgolj to, da živi še doma in da pri 28ih končuje drugi študij, a ni . Kar je lahko daleč od tega, da bi bil mamin sinček, preveč navezan, otročji, kaj šele da bi to pomenilo, da si ni pametno izbral področja prvega študija. Oziroma, priznam, nisem natančno prebrala, lahko da je to kje sam navedel. Drugače se mi zdi pa to super, veliko ljudi si izbere več področij, ki jih zanimajo (ali kot vzporedni študij ali pa kasneje, to se mi zdi kvečjemu pohvalno, da se rad izobražuje in si širi obzorja). In tudi delo preko SŠ se mi zdi v redu in logično, če bi vmes še redno delal, bi se lahko zadeva še podaljšala po nepotrebnem. Ja, saj vemo, da tebi je vse to uspelo lepo furat hkrati, ampak vsak človek ima svojo zgodbo in svoj tempo, ki mu ustreza. Sicer je pa tale tema pomoje že malo zašla v seciranje bogega Fantina, ki je pomoje prav v redu fant - slabo se mi zdi bolj to, da tukaj sprašuje take stvari, ki kažejo na njegovo nesamozavest, izgubljenost in nekoliko otročje mišljenje, da mu bo par cosmo kokoši povedalo svoje kriterije in če se bo slepo ravnal po tem, bo čudežno dobil babo Sem že naletel na sledeč oglas: 29-letnik želim spoznati dekle za resno zvezo. Imam avto, stanovanje in službo.
Tukaj se mi poraja dvoje misli:
- da je ta tip napisal oglas na podlagi izkušenj ter s tem potrdil dejstvo, da ženske dejansko iščejo neko materialno in finančno varnost pri tipu oz. drugače povedano, da tip daje ženskam vedet da je situiran in bi si s tem povečal možnosti glede odziva
- da je ta tip pusta oseba, ki ne ve kaj lahko ženski ponudi, pa zato potem omenja avto, službo in stanovanje
Tukaj se mi poraja dvoje misli:
- da je ta tip napisal oglas na podlagi izkušenj ter s tem potrdil dejstvo, da ženske dejansko iščejo neko materialno in finančno varnost pri tipu oz. drugače povedano, da tip daje ženskam vedet da je situiran in bi si s tem povečal možnosti glede odziva
- da je ta tip pusta oseba, ki ne ve kaj lahko ženski ponudi, pa zato potem omenja avto, službo in stanovanje
dot: Jaz sem govorila o tem, kaj mi najprej pade na pamet ob teh podatkih. In povedala sem, da se nič od tega pač ne sklada z mojim načinom življenja. Vsekakor priznavam možnost, da obstajajo ljudje, ki si sami radi prestavljajo odraslost dokler se da (so študentje in živijo doma na tuj račun) in se potem tudi s kom podobnim dobro ujamejo. Mene to odbija. Ja, itak si je fajn izbrat več področij, pa se več izobraževat, pa tako dalje. Mene zanimajo poleg literature, na področju katere trenutno študiram tudi psihologija (sem delala kar nekaj psiholoških predmetov, pač - kolikor sem lahko imela izbirnih), medicina, logopedija, biomedicina, pa tudi likovna umetnost in fotografija, filozofija in antropologija. Vse skupaj ne bo šlo nikoli. Pravzaprav sem bila pred to dilemo: it na vzporedni študij ali ne. Oddala sem vlogo in bila sprejeta na logopedijo in sicer z daleč najboljšim povprečjem, kot sem izvedela ob tem, ko sem prošnjo zavrnila. Zavrnila sem jo, ker sem potem pač videla, da ne bom mogla biti vrhunska niti na enem, niti na drugem področju, če sprejmem vzporedni študij. V tem letu sem naredila ogromno, če bi študirala še logopedijo, mi ne bi nikakor uspelo. In ja - mislim, da to, da skačeš sem in tja, malo tu, malo tam, kaže na določeno nezrelost.
Kohant: Katero pa sploh je tvoje področje? Tisto prvo ali to drugo? Čestitam za morebitno službo! Mogoče boš za 30. rojstni dan že sam pral svoje nogavice! Meni se bi to zdel dosežek tam nekje pri 22-23, pri 28 pa enostavno nujnost. Ježeš.
Ja, imam fanta. Tudi živiva skupaj in ne boš verjel - ne plačuje mi najemnine!
Kohant: Katero pa sploh je tvoje področje? Tisto prvo ali to drugo? Čestitam za morebitno službo! Mogoče boš za 30. rojstni dan že sam pral svoje nogavice! Meni se bi to zdel dosežek tam nekje pri 22-23, pri 28 pa enostavno nujnost. Ježeš.
Ja, imam fanta.
Tudi živiva skupaj in ne boš verjel - ne plačuje mi najemnine! 
get off your high horse, abby! če ne bi tako zelo poudarjala svoje superiornosti na vseh mogočih področjih, bi ti sama izpadla veliko bolj zrelo. ampak saj si še mlada, sigurno boš pridobila na samozavesti in ne boš imela več potrebe po stalnem potrjevanju, pa na svet boš nehala gledat tako črno-belo.
sicer pa sem sama imela tipa, ki pri svojih 28ih še vedno ni zaključil faksa (oh, the horror!), verjetno ga nikoli ne bo, živi v hiši s starši, nima avta ... pa je eden najbolj ambicioznih in samostojnih ljudi, kar jih poznam. ima redno službo, solidno plačo, kar nekaj projektov ob službi, kolo in motor, zajeten kupček na banki itd. pa tudi, če vsega tega ne bi imel. ambicije in finančna neodvisnost nimajo nobene veze s človekovo zrelostjo. nekateri ljudje so zadovoljni s povprečnimi službami in povprečnimi plačami, nekateri čez noč ostanejo brez prihodkov in so finančno odvisni od države ali družine in nekateri se pač odločijo za študij in šele kasneje ugotovijo, da jih to ne zanima.
sicer pa sem sama imela tipa, ki pri svojih 28ih še vedno ni zaključil faksa (oh, the horror!), verjetno ga nikoli ne bo, živi v hiši s starši, nima avta ... pa je eden najbolj ambicioznih in samostojnih ljudi, kar jih poznam. ima redno službo, solidno plačo, kar nekaj projektov ob službi, kolo in motor, zajeten kupček na banki itd. pa tudi, če vsega tega ne bi imel. ambicije in finančna neodvisnost nimajo nobene veze s človekovo zrelostjo. nekateri ljudje so zadovoljni s povprečnimi službami in povprečnimi plačami, nekateri čez noč ostanejo brez prihodkov in so finančno odvisni od države ali družine in nekateri se pač odločijo za študij in šele kasneje ugotovijo, da jih to ne zanima.
