^^skenslaj oba; z nobenim se ne ukvarjaj preveč temveč bolj sama s sabo in razmišljaj o tem kaj ti rabiš in želiš in tralala...ampak, praviš, da to že počneš?, torej si na dobri poti.
Ampak, resnično, skušaj se ne ukvarjat zdej s fanti, vsaj dokler ne boš DOKONČNO prebolela bivšega.
Konkubina* napisal/-a:In moj fant takoj ugotovi ko je kaj narobe, ker opazi vsako najmanjšo podrobnost v spremembi mojega obnašanja in posledično ga začne zanimati kaj je narobe, jaz pa ne morem nič reči ker bi se ob tem zjokala pa še on bi dobil občutek, kot da je najina zveza ful načeta, ampak sploh ni, ker imam samo jaz take čudne misli, sploh ko sem sama. Skratka, v meni je problem.
Povej mu. Nič hudega, če se zjokaš ob tem; samo po temle odstavku se mi dozdeva, da bi fant znal cenit (upam!) tvojo iskrenost; pa valda mu ne pozabi povedat zraven, da ti ni všeč, da se tako počutiš/da tko razmišljaš, ter da si želiš prihodnosti z njim - če si je res?
ne kompliciri, cajt bo itak prnesu svoje pa če bosta takrat za narazn pač bosta takrat šla narazn, če pa ne bosta pa ne bosta 
, polna si izgovor "zakaj ne", ne iščeš pa načinov "kako izboljšat/preprečit")
Daj kakšen manj banalen primer 
