Zakaj bi se sploh morali primerjati glede na to, kaj si kdo lahko privošči? Vse je stvar pogleda - vedno lahko najdeš tiste, ki imajo več in tiste, ki imajo manj. Avtorica prvega posta mi sploh ne zgleda v slabi situaciji - ima Zoisovo štipendijo, torej tudi kar dobre obete, da bo v življenju dosegla nadpovprečni standard. Ampak očitno je tako naravnana, da vidi bolj tisto, česar nima, kot da bi bila vesela, da ima, kar ima.
Tudi, na primer, Šrotova mularija lahko pade v depresijo, ker nimajo privat aviona ali ker jih mogoče starši kljub relativnemu bogastvu vzgajajo tako, da ne dobijo vsega, kar jim pade na pamet.
Hkrati pa starši kakega drugega otroka živijo iz rok v usta in v dolgovih, zato da lahko otroku privoščijo vse, kar mu pade na pamet in s čimer bo lahko v družbi vrstnikov dajal vtis, da nekaj je, ker nekaj ima.
Rešitev ni v tem:
Roisin napisal/-a:edini izhod iz revščine vidim v tem, da se vsak zase potrudi, da doseže neko izobrazbo, da uspe v svojem poklicu in potem sebi in svoji družini omogoči spodobno preživetje.
Ker tukaj ne govorimo o preživetju, ampak o luksuzu. Če si se ti počutila prikrajšano, ker si imela star model smuči, rešitev ni v tem, da bi se tvoji starši trudili zaslužiti več, da bi ti kupili najnovejši model vsako leto, ampak v tem, da bi končno enkrat vsi skupaj dojeli,
da to ni pomembno.
In pri tem sploh ni bistveno ali si bogat ali ne - tudi za tiste, ki imajo neomejene vire denarja, ni ravno pametno, da izpolnijo otrokom vsako željo v trenutku.
