Jaz sem že kot otrok skušal kaj zaslužiti. Pri 10 letih sem nabiral borovnice in arnike za prodajo. To so bili moji prvi in najlepši zaslužki. Nepopisni občutki, ker ji bil tisti denar res moj. Ne morem povedati koliko mi je to pomenilo in kako vesel sem bil, ker sem lahko ta denar porabil za tisto kot sem sam hotel.
Potem kasneje v srednji šoli sem vedno delal med počitnicami. Kasneje na faksu pa tudi delo na domu.
Sedaj sem zaposlen in živim doma pri starših, a si stroške krijem sam, tako da jima nisem v breme.
Za bencin, prvi avto, obleke, kino, morje, pijačke, večerje pa sem si denar vedno služil sam odkar sem polnoleten.
A potem mi reče soseda, lahko je tebi, ki te starši preživljajo. A me pač ne. Medtem, ko njena uboga hčerka se preživlja sama. V resnici pa živi v njihovem stanovanju, ki ga imata starša še poleg hiše, mama ji da denar za hrano, položnice prinese domov, da jih spet mama plača, še tisto za njen mobitel. Res se sama preživlja
