jaz v bistvu sploh ne vem za kaj bi se opredelila, ker moja načela ne ustrezajo ne popolnemu ateizmu, ne popolnemu verniku.
Vzemimo rimokatolika: po definiciji Cerkve je to vsak, ki pozna katoliško dogmo, Sveto Pismo, ta pravila spoštuje in sledi zapovedanim obredom. Recimo da sem prav to. Ampak najdejo se tudi stvari, katerim ne verjamem. Recimo ne strinjam se z uradno dogmo, da je papež na njegovem prestolu nezmotljiv.
Sem potem slaba vernica? Katoličanka, ki je zašla s poti? Mogoče celo heretik, ki si zasluži izobčitev iz cerkve?
Ali sem potem še vedno rimokatoličanka? Kaj pa če ne verjamem v spoved? Obhajilo? Svetnike?
Dvomim, da sploh poznaš vse dogme. Če jih, blagor ti, ker jih jaz ne.

To, da imaš dvom ni nič narobe. Dvom prečiščuje in ustvarja prostor za kritično mišljenje.
Jaz se pa strinjam, da je papež nezmotljiv, je pa vprašanje, kako ti razumeš nezmotljivost papeža...ker, da je nezmotljiv mora izpolnjevati precej stroge pogoje. Pod takimi pogoji sva pa lahko nezmotljiva tudi midva.

Na kakšen način ne verjameš v obhajilo (Evharistijo), svetnike in spoved?