Klepetalnica

[slast]

Ampak kaj, če je ta super avto kupil njegov fotr (ali mama)? Meni se to ne zdi tako nemogoče.
Npr. spoznaš fanta (moškega), ki ima super novega BMW-ja in ugotoviš, da še vedno živi v svoji otroški sobici pri starših, je brez šihta in pri 25. še vedno dela 1. letnik faksa... Res zelo uspešen moški ja.

to je logika (neke vrste), ampak podzavest ne deluje po logiki, prej po nekih zakoreninjenih in starih ko zemlja "pravilih". ko enkrat tvojemu čipu klikne, da ima model veliko za ponudit je gotovo. podobno, kot ta tvoj čip odloča o tem, da boš poseksala hudega za pogledat tipa, čeprav je največji idiot, bedak ali celo primerek z nizko inteligenco. tle logike ni, štekaš?

[Mishela]

Khm, imam en problem.
Že od nekdaj imam težave pri navezovanju stikov z osebami ženskega spola.. vredu, lahko se pogovarjamo normalno, ČE imamo neko določeno temo (torej npr. če delava skupaj seminarsko, normalno teče pogovor o tem), ampak da bi navezala nek prijateljski stik pa mi zašteka.

Vsega skupaj imam 6 prijateljic. Dve iz osnovne šole, eno iz srednje, dve s faksa in eno s foruma. Od tega se redno (skoraj vsak dan -> parkrat tedensko) pogovarjam samo z dvema.

Medtem ko imam moških prijateljev preko 30, od tega se redno pogovarjam skoraj z vsemi.

Isto če npr. grem ven in padem v kako novo družbo, po navadi sem jaz in 5-6 fantov, od tega poznam enega, in se lahko normalno pogovarjam z vsemi, se dost vključujem v pogovor, nisem sramežljiva, itd.. če pa je prisotna še ena punca in magari 5 poznanih fantov, pa bom večino časa tiho. Iščem razlog sama pri sebi, vendar ga ne najdem, zato me zanimajo vaše teorije?

Niti ne vem kaj bi se pogovarjala s puncami? Pri prijateljicah je drugače, ker se lahko pogovarjamo o vsem (no, s štirimi samo) ali pa imamo skupne teme zaradi preteklosti...

Verjetno bi lahko še podrobneje opisala vse, vendar ne vem kaj vse manjka :S

Aja, ta problem me pa vedno bolj moti, zato bi ga rada razrešila, po možnosti navezala stik s punco fantovega prijatelja, ker mi je lepa in bi jo rada spoznala, ampak vem, da bom ziher zajebala situacijo.

[schjora]

Zdravo

Upam, da je problem samo prehodnega značaja, ampak vseeno. Kako ste se spopadali s selitvijo od doma v Ljubljano/tujino? Jaz sem se vsega skupaj drugače zelo veselila, ampak zdaj me pa vsake toliko začne malo panika grabit. Za delat mam drugače kar veliko, tudi ljudi za druženje, potem me pa vsake toliko prešine, da mogoče psihično nisem dovolj močna.

Anyway, kak nasvet?

[saarijarvi]

Mishela, mislim, da imam podoben problem... ampak ga ne jemljem vec kot problem, kaj pa vem. Imam nekje 5 res dobrih in skuliranih kolegic, od tega eno dolgoletno najboljso prijateljico, kar mi je cisto dovolj za 'chick talk'.. sem se sprijaznila s tem, da bom vedno bolj 'bro' material, kar me sploh ne moti. Fantje so v splosnem tako zelo manj komplicirani


schjora ne sekiraj se, nasa dezelica je pa ja tako majhna, da jo lahko vedno domov pihnes, ko se ti zahoce. Mogoce ti bo na zacetku malo hudo, ampak se bos privadila, 100% sploh v tako lustnem mestu, kot je Ljubljana.

[schjora]

Hm, mogoče bi se mogla boljše izrazit. Jaz sem šla v tujino, sicer ne na drug konec sveta, ampak vseeno dlje kot par uric do Slovenije. Se mi je zdelo, da je privajanje na tuje okolje lahko enako stresno

[Led Zeppelin]

Pomoje ti Mishela, preveč razmišljaš.

30 moških prijateljev in 6 prijateljic, koliko jih pa potem rabiš?

Jaz na prste ene roke naštejem prijatelje, vsi ostali so samo kolegi.

Pri prijateljih je najbolj pomembno da imaš enake vrednote in da se spoštuješ, to je pa tudi vse.

Ponavadi so ženske ki imajo pretežno moško družbo, bolj grobe v besedah, ampak so zaradi tega bolj iskrene,in na splošno lažje za shajati. Je pa problem pri zvezah, ker so garantirano spale vsaj z dvema svojima frendoma in pol je čudno.

[Mishela]

hmm.. mogoče pa mam potemtakem kolege, moško družbo večinoma uporabljam za druženje, sproščene pogovore, preživljanje časa skupaj, ne bi pa jim zdaj šla zaupat nekih svojih težav, medtem ko pa bi večini ženske družbe take stvari brez problema zaupala in vedla, da se lahko zanesem na njih.
v pravem pomenu prijateljstva mislim da je pol glih deljeno, pol moške, pol ženske družbe

mislim da me bolj obremenjuje to, da se konstantno družim s to moško družbo, ker od prijateljic se redno videvam samo z dvema, od tega mi je ena sošolka. ne vem.. tak osamljeno (?) se počutim
pa na delovnem mestu (kot hostesa ni sile, ker ko nekaj spiješ je itak vse fajn) kot promotorka se skoz dolgočasim, ko se sodelavke pogovarjajo o nekih temah, ki me sploh ne zanimajo, konstantno se prekinjajo, konstantno nekoga obrekujejo in pol druga kr naenkrat drži z njo, pol pa ona prva spet pove nekaj pozitivnega pa ona spet drži z njo,.. halo, daj odloči se al boš proti al ne xD

[hayley]

To te čisto razumem, meni tud ni do druženja s takimi, ki skoz neki obrekujejo, pa majo take dolgočasne teme v stilu kako si je nohte,podaljške delala,kje je kupla ene čevlje, kje druge cunje..sm isto mela na enem delovnem mestu ful takih, ki so samo to debatirale.. Sej če maš same take okrog sebe pol ti res ne ostane druzga kot da se s tipi družiš

[hayley]

Schjora: Absolutno je privajanje na tuje okolje stresno, še posebej v tujini. Najverjetneje ima čisto vsak domotožje in nekakšna krizna obdobja, ko bi najraje pustil vse skupaj in se vrnil. (Sicer to niso moje izkušnje,ampak izkušnje bližnjih..) Bi rekla, da ni posebne rešitve, če res čutiš da je to to kar si si želel, potem vztrajaš in se trudiš na svoji poti, je pa normalno,da ni lahko.. Gotovo pomaga, da spoznavaš nove ljudi, pomožnosti koga, ki je dal podobno čez ali se trenutno spopada z enakimi problemi, skratka poskušaš najti nek svoj prostor v novem okolju. Pa tudi kakšni izhodi v naravo,intenzivnejše športne aktivnosti..nekaj kar te sprosti in pomiri.

[_patchouli_]

Schjora, meni je bilo tezje, ko sem se pri 19 letih preselila v Ljubljano zaradi studija, kot pa po studiju na drug kontinent
Me je pa na zacetku, pa se zdaj obcasno, prav spreletelo tisto, o fak, ne morem se kar na vlak vsest in domov odpeljat. Ampak so to bolj trenutki slabosti. Valjda so stvari, ki jih bom vedno pogresala. In pa druzina, prijatelji. Po drugi strani sem se pa se vedno do sedaj cmerila, ko sem za par tednov domov sla, ker sem tako zelo pogresala moj novi dom Sedaj je ze vec kot dve leti, od kar sem spakirala kovcke in prisla sem za nedolocen cas in v tem casu sem sla cez cel kup faz; od ekstremnega domotozja, do strahu, da se bom morala vrniti domov; od navdusenja nad drugacnim okoljem; do vsakodnevne razdrazenosti zaradi kulturnih razlik.
Bistvo je, da ti obcutki nikoli ne minejo. Samo nekako se jih privadis in jih integriras v svoje dozivljanje novega okolja in jih sprejmes kot ne nujno nekaj slabega ali znak sibkosti. Good luck!

[donna.]

--

[Led Zeppelin]

Obstaja program, s katerim je vsak sporočilo neprebrano.

Napisala si da je sramežljiv, in da si imela probleme s FB.

Enostavno mu napiši še eno sporočilo...ženske izpadete manj obupano, če napišete: Hej, kwa dugaja ejga mudel?

[Dioniz]

Ni tolko to, da punce izpadejo manj obupano ampak, da nam moškim obupanost ni tak turnoff kot je puncam in je manj opazimo. Piši mu še enkrat ja pa mu piši v šaljivem tonu nekaj v smislu "kaj zdaj to? 4 dni ne dobim niti seena? " če pa takrat ne pogleda ali ne odpiše pol pa veš da na koncu res samo zapira sporočila in se te načrtno izogiba in odnehaš. Pač je al prpa al mu nisi dovol zanimiva in zamuja priložnost spoznat eno fajno punco in bo zato mel drugi to lepo priložnost. Moving on!

Možnost, da pa ne bi vido sporočila je precej majhna.

[hayley]

Nevem,js tud ne vidim najbolj razloga zakaj ne bi odpisal. Drugače pa meni ko sm na telefonu tudi kdaj ne pokaže takoj,ali pa sm prejela šele par ur po poslanem, na kompu se mi je ravno tako že zgodilo da nisem imela oznake novega sporočila in sem vidla šele čez nekaj časa ko sem šla brskat po sporočilih (sicer za stare pogovore to).

[Bunk]

Tako kot je Dioniz rekel, moški imamo malce drugačno definicijo obupanosti in zato te glede tega ne rabi preveč skrbeti - brez skrbi mu lahko napišeš še eno sporočilce.

Razlogov da ni odprl sporočila pa je malo morje. Ne vem, kaj se dogaja v njegovi glavi. Mislim, da ni načrtno ignoriral tvojega sporočila. Verjamem, da sta oba že odrasli, zreli osebi in da ignoriranca pri takšni osebi ne pride v poštev. Če pa je res ignoriral tvoje sporočilo, potem pač veš, da ni pravi zate in da ne vidi kako dobra oseba si ti - move on.
Mogoče je videl, da si mu pisala in je bil tako zaposlen z delom, da je pustil sporočilo še neodprto in si ga pustil za kasneje nato pa ga je pozabil odpreti in odgovoriti. Mogoče je bil zasut s chati okenci in se je tvojega pomotoma spregledal. Razlogov je še veliko. Najbolje, da čimprej razčistiš s tem in mu pošlješ še eno sporočilo. Prej kot boš vedla na čem si, lažje ti bo.