Smiselnost zveze, grajenja skupnega življenja, imeti otroka?

Leonessa

Nisem napisala za vajin primer, da je najlažje iti narazen. Tisti del se je že nanašal na splošno.

Če praviš da si se večkrat trudila, a ni bilo izboljšanja, potem pa tako nimaš kaj obžalovati. Pojdi naprej brez njega. Vama zveza očitno ni usojena, a nič zato. Tudi on je začutil, da nisi več s čustvi pri njem in da ne klapata več. Važno, da sta razčistila.

Pa tudi tisto, da ti ugaja moška pozornost ni letelo v negativnem pomenu nate. Saj sem vse napisala v smislu uživaj in pusti času čas, spoznavaj druge fante, v zvezo pa še ni treba hiteti, in ne v smislu obsojanja, da ti že kdo drug skače po glavi.

Malo OT.
Danes sem na trubarjevi videla starčka in starčico, kako sta se z roko v roki sprehajala in o nečem debatirala.

In to me je prav spomnilo na tole temo, ker jaz v tem vidim smisel zveze, vlaganja o odnos. Da lahko rečeš: ni bilo vse perfektno, bili so hudi dnevi, ampak ko na koncu pogledaš nazaj, in si lahko rečeš zaradi nje/ga je bilo vredno potrpeti, sej dela moje življenje lepše, lažje, bolj polno.

emanuela

^^takšne stvari so res lepe.
Ne pa eni, ki bi potrebovali kakšno lekcijo spoštovanja do partnerja.

Leonessa

Včasih si želim, da bi prišla na svet dosti prej, mogoče tam nekje v 50ih letih prejšnjega stoletja, ali še prej, v času, ko so rojeni moji stari starši, ker so takrat še poznali neko moralnost in načelnost. Ne pravim, da takrat ni bilo varanja, le bolj so ga skrivali, ker ni bilo družbeno sprejemljivo kot to postaja danes. A kljub temu si upam trditi, da v tistem času niso toliko razmišljali kaj vse zamujajo, ko morda niso dali skozi toliko punc in avantur kot jih večina danes, medtem ko se danes vse vrti okoli tega koliko žensk je dal kdo skozi, od tega je precej teh žensk bilo v sklopu varanja njihovih partnerk. :flop:

Enostavno hitreje so prevzeli odgovornost zase in za svoja dejanja, danes pa se to prelaga kolikor dolgo se le da.

Nesanica

Meni se pa zdi da je včasih bilo bolj dvolično obdobje. Ženske so se morale pretvarjati kako je vse v redu, četudi ni bilo. Pač morale so skrbeti za dom in za moža in če jo je mož varal so morale zamižati. ločitev ni prišla v poštev, ker kdo bo pa imel ločenko, pa itak bi bila ona razvratnica v očeh drugih. Aja pa otrok je bil samoumevem, pač imata jih toliko kot želi mož oz.kolikor jih bo dal bog.

Sem čisto srečna, da živim v tem času, če sem iskrena.

*Abby**

^^ Se strinjam.

Bilo je mnogo huje, položaj ženske je bil grozljiv, še ne tako zelo dolgo nazaj pa je bilo povsem običajno, da lahko poročen moški obiskuje prostitutke in ima ljubice. Žena pri tem ni imela besede ...

Zdaj se samo več govori o varanju, oziroma je tudi moško varanje splošno sprejeto kot ''prekršek'' v zakonu. Ženske se zaradi tega lahko ločijo (se to od njih tudi pričakuje), zahtevajo lahko enakopravnost, ljubeč odnos, pomoč v gospodinjstvu ...

Družba ni nič bolj pokvarjena danes, kot je bila pred nekaj desetletji ali celo stoletji, samo več se govori o prevarah in ženske gledamo na stvar z drugega zornega kota, to je vse.

Tudi jaz sem vesela, da živim v času, kjer se lahko svobodno odločim za odprto zvezo, zgolj seksualno razmerje, popolno zvestobo ... karkoli mi že ustreza in bom v vsakem primeru našla nekoga, ki bo mislil enako kot jaz sama. Pa še iskrena sem lahko in povem, kaj si želim ...

Pa še premalo smo iskreni, še premalo govorimo o teh stvareh.

carrie_

Kaj pa vem. Včasih so zakon bolj spoštovali, kot danes. Ker je poroka bila nekaj najbolj samoumevnega, so ženske, ko so zanosile, bile tudi omožene, in imele neko varno zaledje. Moški niso mogli biti "jebači" in se poigravati z ženskami (ker so se pač morali oženiti do določene starosti). Na nek način je vse bilo bolj resno. Ko si enkrat imel družino, nisi mogel kar pobegniti, ko se ti je pač "sprdnilo" - moral si se potrudti, da so stvari šle dalje. Seveda je bila slaba stran ravno to - da so zavoljo resnosti ljudje vztrajali tudi v resnično slabih zakonih. Čeprav to ni čisto res, da se v takratnih časih ljudje niso ločevali, ker so se, le bolj poredko!

Kaj pa danes? Danes polno neresnih (moških in tudi žensk), ženske imajo čedalje težjo nalogo najti stabilnega in resnega (in zrelega!) moškega za ustvarit družino. Ko tega enkrat najdejo, se lahko omožijo (čeprav je poroka že luksuzna iz finančnega stališča) - z vedenjem, da današnji "da za vedno" nima nobene prave vrednosti, saj se lahko kadarkoli spremeni v "adijo za vedno". Današnji otroci imajo pač vsak tadrugi ločene starše in potem živijo razpeto med enim in drugim, z mučnim časovnim usklajevanjem itd...

Zanimivo bi blo slišat kako mnenje tistih starejših žensk o današnjih časih. Jaz mislim, da včasih ni bilo rožnato, trdim pa da tudi danes ni - vsak čas - tedanji in današnji- ima svoje pluse in minuse.

s0nckic4

seveda, včasih je bil raj za nesposobne ľenske, ki so se znale dobro poročit in jim je to omogočilo varno zaledje (če so le tu in tam zamiľale na eno oko). je pa moralo biti precej hudo za sposobno mati s povprečnim ali celo podpovprečnim moľem, ko je cela familja jahala jeľa zaradi fotra. mati, četudi je na ąiht hodila, ni nikoli zasluľila toliko kot moąki, kaj ąele, da bi se prerinila na dobro delovno mesto. ąe dandanes je to problem, kaj ąele včasih.

je pa problem, ker se mi zdi, da se ľenske hitreje emancipiramo kot pa moąki temu prilagodijo. posledično je trenutno konflikt med spoloma, ker se zadeve močno spreminjajo. sama sem iz druľine izobraľenih in samostojnih ľensk in dostikrat gledam na stvari drugače kot kakąen vrstnik/ca. kljub temu je moja mati precej tradicionalna in jima zato s fotrom laufa in sta srečna. jaz nisem takąna kot moja starąa, zato ne morem imeti zveze po njunem vzoru, ampak moram najti svoj vzorec. in cel kup folka se srečuje z isto teľavo: moderno razmiąljanje in ravnanje poskuąamo stlačit v tradicionalne okvire, ki smo jih navajeni od doma. je precej logično, da to ne more funkcionirat. sploh ker sta običajno partnerja oba samostojna in dovolj samozavestna da se zavedata da ne bosta ostala sama. posledično si zaľelita vse najboljąe in podata na lov za primernejąim partnerjem.

danes pač ne ľivimo več celo ľivljenje v isti hiąi, opravljamo isto sluľbo in imamo iste prijatelje. tempo ľivljenja je hitrejąi, boljąe ľivimo in več zahtevamo. posledično se selimo sem ter tja, menjujemo sluľbe.. in to je teľko usklajevati s partnerjem. gre, dokler smo omejeni na slovenijo, ampak glede na trende meja tudi na tem področju ni več. osebno se nagibam k temu, da forever pač ne spada več v danaąnji čas. zamenjal ga je pa 'dokler se najino obdobje ne konča.'

maniac

meni pa ni jasno iz katerega zgodovinskega obdobja vlečete te primerjave, ker moja babica, ki je stara čez 70 let, se je ločila brez problema, ni bila nič 'kaznovana' za svojo odločitev, imela je odlično službo in nasploh bi rekla, da ji ni nič manjkalo. bi si upala trdit, da se je ženskam v socializmu pisalo bolje kot marsikateri danes.

carrie_

s0nckic4 napisal/-a:seveda, včasih je bil raj za nesposobne ľenske, ki so se znale dobro poročit in jim je to omogočilo varno zaledje (če so le tu in tam zamiľale na eno oko). je pa moralo biti precej hudo za sposobno mati s povprečnim ali celo podpovprečnim moľem, ko je cela familja jahala jeľa zaradi fotra. mati, četudi je na ąiht hodila, ni nikoli zasluľila toliko kot moąki, kaj ąele, da bi se prerinila na dobro delovno mesto. ąe dandanes je to problem, kaj ąele včasih.'

Skupaj zaradi (brezpogojne) ljubezni , ali zaradi "sposobnosti" in "nadpovprečnosti" ?

Kar hitro se lahko to, da si sposobna in nadpovprečna spremni v nesposobna in podpovprečna. In potem bo tvoj malce nadpovprečni zletel na drugo bolj "sposobno" cvetlico. Se ti zdi to okej? Meni se zdi ravno to bolano, da smo celo tako (sveto) stvar, kot naj bi bila ljubezen, začeli mešati z dosežki, denarjem, nadpovprečnostjo. Vsi se pehamo za nekim idealom, ko je kristalno jasno, da tega ideala večina nikoli ne bo dosegla.

In če še malce budistično navržem - kaj če se v naslednjem življenju rodiš kot "nesposobna" ženska - ali to pomeni, da naj bi ti bilo dodeljeno življenje, kjer bi zaradi tega ne imela varnega zaledja? Jaz mislim, da bi VSAKA ženska, ki nekoč postane mati, morala po nekem standardu imeti takšno varno zaledje - in namen poroke je (včasih) bil ravno to, da je zaščitil vsako žensko (in seveda skupaj z njo tudi otroka) - tisto bolj sposobno, tisto manj sposobno, tisto nadpovprečno, ki bi zase znala tudi sama poskrbeti, in tisto podpovprečno, ki ji to ne bi uspelo.

Strinjam pa se, da je danes bolje urejeno glede enakopravnosti plačila. Po drugi strani pa: danes ženska mora hoditi v službo, ker se sicer ne da preživeti. Gospodinjska dela naj bi se razporedila na pol-pol, ampak v praksi vemo, da se to ne dogaja (morda imaš ti takega partnerja, ampak večina moških še vedno za gospodinjska dela poprime dosti manjkrat kot ženska), kar pomeni za žensko dvojno obremenitev: služba+gospodinjska dela. K sreči je tehnika toliko napredovala, da pri tem pomaga - oblačil ni več treba prati na roke, posode tudi ne, hrane ni treba pridelovati na njivi, ampak se jo kupi v trgovini.

s0nckic4

^ skupaj zaradi odločitve biti skupaj. ne pa zato, da nam bo nekdo rit zanašal zamo zato, ker smo ženske in matere. zapustiti partnerja ob nesreči ob kateri postane opravilno nesposoben je pa nekaj drugega kot apriori zanašati rit ženi samo zato, ker je mati tvojih otrok.

pa kaj če je mati, moški je pa oče. konec koncev lahko imata tudi obratno. me zanima kak halo bi ženske zganjale, če bi se od njih pričakovalo da finančno preživljajo družino, kot je bilo to na moških. v precej državah fotr na porodniški ni nobena izjema več.

kaj bi naredila, če bi tvoj partner hotel, da bo pa on tistih 9 mesec koristil starševski dopust in skrbel za dojenčka, ti pa pojdi po 3 mesecih porodniške delat?

da sploh ne začnem z izsiljevanjem modernih mamic, ki bi rade bile emancipirane po drugi strani pa uživale privilegije tradicionalne matere. ko jim pa dec udari po mizi pa začnejo groziti da otroka videl ne bo več. imam 2 vrstnici za kateri zagotovo vem, da je tak dialog večkrat na sporedu. zaenkrat dec popusti, zavoljo družine.

dejstvo je, da emancipacija prinaša s sabo ugodnosti, nekatere take ugodnosti pa gredo stran. in če ženska hoče modernega dedca, potem pač ne more pričakovat da bo on prispeval več v proračun in ji nudil finančno zaledje, kot nekoč. če si pa želi tradicionalnega moža, potem pa naj ne joka, če ga more prosit, da pospravi za sabo. malo je (neumnih) mož, ki bi podpirali ugodnosti iz obeh 'filozofij'. se pa najdejo. vso srečo z iskanjem.

*Abby**

^^ Se strinjam.

In se mi zdi enačenje ''ljubezni'' in ''svetosti'' zakona z ''varnim zaledjem'' (denar + izogibanje stigmi samohranilke) čisto isto sra*nje kot enačenje ljubezni s sposobnostjo partnerja, poleg tega pa ne vidim, kje bi naj s0nckic4 sploh govorila o odnosu, kjer si zamenjan, če nisi dovolj sposoben.

Zamenjan si, če zveza ne funkcionira, ker samo en vlaga vanjo, če varaš, če se razviješ kot oseba in se razviješ v povsem drugo smer kot partner - postaneš nekompatibilen ...

In hvala bogu imamo ženske danes možnost delat, (mora biti ženska prekleto neumna, da si 2013 najdeš tipa, ki ni pripravljen pomagat pri vzdrževanju gospodinjstva) hvala bogu smo lahko samostojne in ne finančno preskrbljene (bljak!) ... mene kot ženske (kot človeka!) ne bi nikakor izpolnjevalo biti doma in skrbeti za otroke. In na drugi strani se bi mi zdelo obupno, če bi samo moj partner skrbel za gospodinjstvo. Se mi zdi to precej prazno. Nisem samo ženska, nikoli ne bom samo mama, nisem samo sposobna in talentirana oseba ... sem/bom pač vse to.

Meni je totalno zgrešeno, da še danes ženske dejansko želijo biti neke očkove/moževe princeske, za katere je treba skrbet in mi gre tako razmišljanje kot ženski neverjetno na živce!