Tako ga pogrešam...kako ga preboleti?

[Latte]

Oh jojojoj
Težko greš naprej, sploh če si ga mela res ful rada, ampak dejstvo je da s časom use mine. Pa tut odvisno kakšen človek si.
Kaj je sploh blo?

[Zvoncica]

srcka samo s časom... V parih tednih to ne gre

[srcka]

občutek mam k da mi je nekdo izruvu srce vn....sam da pomislim na vse me zvije...od kje tok solz,od kje taka bolečina...
kaj smo res zato na svetu da plačamo trojno ceno za vse lepe trenutke...

jst se ne grem več tega.....

[*FaLLeN*AnGeL*]

Joj kok je grozn te poste brat .Ne morm druzga napisat kot to,da resnično upam da bojo bolečine pr useh čimprej minile čeprov to nobenmu ničesar ne olajša...
Jst sm spet na istem,ker sva spet končala.Najhujš je,ker je spet naredu isto kot prejšnič...in zdej je spet začel ignorirat in se zapirat vase,najhujš mi je ker ne morem razumet zakaj to dela.K mu pišem mi ne odpiše,k ga pokličem se mi javi,reče da nima časa,da zato ni klicu na konc pogovora k končno začutim kok trpi in kok rd bi me pozabu pa hitr zakluči in se dela k da je use kul.Ful stvari se mava za pogovort in je reku,da se bova ta tedn dobila sam vem da ne bo nč iz tega.Dobr ve,da mi loh po telefonu laže in govori res kar hoče,ko se bova pa vidla pa ne bo mogu več skrivat svojih čustev in bolečine tko k še usakič do zdej.
Čist sm obupana res ne vem kaj nej nardim,kako nej ga pripravim do tega da se res dobiva in se končno pogovoriva.Rajš bi vidla,da zvem da ma drugo,da mu je usen zame in bi ga pol usaj lahko pozabla.Ok sej me ignorira ampak usen vem,da trpi in tega noče priznat.Tko da nekak čist razumem Tiasho k je napisala,da ji je s temi smsi spet use uniču .Jst sm bla tud pred enim mescem,dva tedna po tem k sva končala že čist uredu pa se je vrnu in use uniču.Najlaži bi mi blo,če bi cele dneve kej delala,da se zamotim,šla vn u družbo sam kaj k to ni mogoče.Frendice use skos delajo in nimajo časa,drugi so pa na morju.In sm cele dneve prepuščena svojim mislim in trpljenju...ok dost o tem.
Srcka čist te razumem in mi je res hudo zate.In ja očitno smo zato na svetu,da plačamo trojno ceno za use lepe trenutke,se čist strinjam.Mene sam najbol zaboli,ker vem da bom u naslednjem letu (mogoče več),kjer koli bom misnla nanga in se spraševala zakaj more bit tko...očitno je usojen

[°°°ČeŠnYa°°°]

In ja očitno smo zato na svetu,da plačamo trojno ceno za use lepe trenutke,se čist strinjam.Mene sam najbol zaboli,ker vem da bom u naslednjem letu (mogoče več),kjer koli bom misnla nanga in se spraševala zakaj more bit tko...očitno je usojen

ow my good.. prou wau kater stavk! na momente se tud jz tko počutm!

jap, drugi stavek.. tudi v tem se vse bolj najdem... kok bo še bolelo... ne morem si predstavljat... hudo bo..

[principesa]

ej vse slabe stvari so za neki dobre in punce vrjemte, če delaš dobro se to tud povrne,.. in tud me k so zdele žalostne bomo enkrat fuuul vesele in bomo tko tud ostale...

[Princesska]

Joj kok vs razumem pol leta je od tega ko sva končala...bolel je tko k pr norcih sam mn kot prej k nism vedla al me je prevaral al ne...poj k sm zvedla je postajal lažje, sem vsaj dobila zagon in potrditev da to res ne more bit to...in men je blo res hudo že prej več k en let je zj tega pa men vrjemte ga še nisem prebolela delč od tega...še zmer boli sam rata skoz lažje...resssss...sj kdaj še fejst zagrab sam poj razumn nekak začne pšremagovat čustva in greš naprej ker ti drugega ne preostane...vem d bom še velik velik časa rabla do bo pozablen sam kaj morm, ljub temu d je on zaj...ga mam še kr rada...pa mam enga ob seb k je najbolši in oh in sploh popoln v mojem smislu sam ko srček ne da in sva se odločla da končava in "počakava"da prebolim ker jemuka za oba...sam sj vem da bo enkrat bo...upanje umre zadnje, sam res to vam povem k bo bolečina mal poniknila boste vidle kolk je v resnic življenje loh llepše brez trplenja čeprov bo v srčku še vedno stisnilo

[Zvoncica]

sam res to vam povem k bo bolečina mal poniknila boste vidle kolk je v resnic življenje loh llepše brez trplenja

to si tut jaz govorim ja... da sem bila z njim itak večino časa nesrečna (vsaj zadnje 3/4 leta) in da me čaka nekja boljšega... nekdo ki bo 100% prepričan da sem jaz za njega najboljša

samo najprej moramo tegale prebolet, kaj je pa najbolj smotan del

[Sherry]

živjo!sem nova na forumu in sem se odločila da tud jz podam mnenje na to večno občutljivo temo-prebolevanje.se strinjam s puncami ki so napisale da recepta za to kako nekoga preboleti ni, pač je tako da vsak mora iti čez to vsaj enkrat v življenju in najboljše je da si to vzamemo pač kot eno stvar čez katero moramo iti.vsi, ki pa smo to že dali enkrat skoz v življenju vemo da se preboleti osebo seveda da, vendar je za to potreben čas.ko pa ta čas mine in prebolimo določeno osebo, dobimo tako lep občutek, kot da nam je dana čisto nova prazna stran knjige, kot da smo se šeenkrat rodili...lahko začnemo graditi znova, in seveda ne delamo napak ki smo jih delali prej.bogatejši smo za ogromno izkušnjo.in kaj je lepše od občutka da lahko začnemo pisati novo zgodbo v življenju čisto iz dna...brez vsake navlake ki nam jo je pustil bivši.in čeprav imajo bivši o nas izoblikovano mnenje ki po večini primerov ni resnično, me lahko sedaj sebe predstavimo nekomu novemu v pravilni luči-takšne kot v resnici smo-čudovite punce...bivši si naj pa misli kar hoče!!

[parizanka]

tud jaz ga prebolevam, čeprav bi bila lahko še skupaj, ampak še predno bi lahko najina zveza zaživela, res zaživela, se je on zapletel s svojo bivšo (to še takrat, ko sem bila tudi jaz neodločna ali hočem bit z njim) in zdaj mi je to povedal...in najhuje je to, da se je z njo zapletel zato, ker je imel občutek krivde, pa neke dolžnosti, da ji še vedno stoji ob strani. Punca je namreč samohranilka in ima prizadeto hčerkico. Jaz se s tem ne morem boriti, sploh ker bi ga četudi bi bila midva skupaj razžiral občutek krivde. Ni srečen z njo, ker je ta situacija zelo težka in on vsekakor premlad za to, poleg tega pa otrok ni njegov...srečala sva se v napačnem trenutku. Jaz sicer ne živim ravno v solzah in obupu, vendar ga pogrešam, ampak sem se odločila, da je bolje, da nimava preveč stikov. Zadnjič, ko sva se videla (in sem že vedela), sva večer zaključila, s poljubi, objemi in ljubljenjem....tako ne gre..ampak vseeno, res mi je žal, da je ta zgodba nesrečna za naju oba, konec koncev pa tudi za njo, ker je tudi meni čisto jasno, da tu bo počilo....sicer je ne poznam, ampak najbrž ona njega tudi potrebuje ne samo ljubi...ampak ok, ne bom dajala sodb, malo mi je pač težko, pa sem se vam oglasila ...pozdravček

[jagodka85]

partizanka, ti kar povej, kar te muč včasih to najbol pomaga...
drgač pa jz bi pomoje isto nardila na tvojem mestu... mislm hudo je bit z enmu, k veš da misl tud na drugo... k čut, da bi mogu bit pr tisti drugi, pa je s tabo... saj men bi blo težko... ok, ne vem no.. tega še nism dožvela-na srečo, lh sam predvidevam, da je tko... sj dokler nisi obupana pa vsa v solzah, se kr v redu držiš in tko je prou...

[Zvoncica]

kako gre pa kej vam ostalim? meni gre že od ponedeljka precej ok

[Sherry]

no, še moje mnenje parizanka! glede tvojega bivšega in tiste punce mislim tako-če je on z njo iz usmiljenja,občutka krivde bo to punca prej ali slej začutila, saj je če si z nekom iz ljubezni čisto drugačen odnos kot pa takole.pravzaprav se mi zdi da to niti njej ne prinaša tiste sreče in občutka varnosti, vsaj dolgoročno gledano ne.mislim da bi bilo tudi zanjo veliko bolje da bi živela s človekom ki bi ljubil njo tako kot ona njega.saj je ljubezen pravzaprav prvi pogoj da se v zvezo sploh spuščamo in da smo v njej srečni.
zelo pa spoštujem tvoj nesebičen odnos do te situacije, čeprav se zavedam da ti je fuul hudo
no ampak vedno se vse uredi s časoma, želim ti velik sončka!

[parizanka]

tud men je to prvič, da sem v taki komplicirani zgodbi, ampak čisto realno mislim, da ima on rad tudi njo, ne samo mene,...pa itak imam tak beden občutek, da bi sploh kaj še naredila za naju (že parkrat sem vzela telefon v roke, da bi mu poslala sms, pa sem ga vsakič znova odložila),....hvala bogu je pa res, da nisem nek tragičen tip, ampak vseeno, res mi je všeč in, ko bi ve vidle najine slikce, bi zaštekale, da sva bla res simpatičen par...no, ja naslednji teden grem na morje pa bo mogoče tam kakšen fant, še boljši,...ampak res, naslednjič bom bolj pazljiva,...veste kaj? tale moja situacija je daleč presegla mojo domišljijo sam tko je....kjer se zaprejo vrata, se odpre okno... pa nočem se hvaliti, da sem čist dobrosrčna, samo z otrokom se res ne morem boriti, me je ONA pač premagala, čeprav njen način NI najboljši...se bo že odprla nova zgodba, a ne? Po moje bo šur pravljica... No, zdajle me je glihkar klical pa hoče, da grem z njim na morje, ONA namreč ne bo šla z njim. Ful sem slaba nanj, ampak mislim da ne bom šla...najbrž ni najbolj pametno, a ne? Mi bo polj sam še hudo, ko sem zdaj že na pol prebolela.

[Zvoncica]

parizanka, če se nočeš še bolj zapletati, ne hodi z njim na morje.

a otrok ni njegov če sem prav razumela, zakaj se pa potem on čuti odgovornega za otroka?