Presenetli so me tako ljudje, kot dežela s svojimi lepotami sama. Prvič sem se z njo spoznala pred štirimi leti, ko sem s starši prepotovala Toskano, ki je zares prečudovita in po svojem naravnem bogastvu kar malo spominja na Provanso. Je en izmed bolj umirjenih delov Italije in če si želite enega okrepčilnega in predvesem mirnega dopusta, je najbolje da odpotujete tja. Pred dvema letoma sem bila v Rimu in Neaplju. Center Rima je resnično prekrasen, vendar si ne ustvarjajte neke bajne slike, še posebej če se podate v njegovo obrobje- tu je videti marsikaj drugega kot blišč. Neaplej me je prepričal predvsem s svojimi prebivalci, ki so prav posebni in so za mene slika "tistih ta pravih Italijanov", ki zelo radi poudarjajo svojo nacionalnost
Od tu izhaja tudi znana italijanska pesem "Santa Lucia" in še mnoge druge vseitalijanske evergreen uspešnice. Pred par meseci sem se vrnila iz severnega dela Italije, okolice Rima- tu sem v eni vasici preživela tri mesece in se dokončno zaljubila v deželo. Bilo je zanimivo, naučila sem se veliko o sami državi, komunikacija mi ni več ovira, predvsem pa sem spoznala, da si želim potovati še in še.... Čez nekaj dni se odpravljam na Sicilijo in upam, da bo izpolnila moja pričakovanja 






